Dogodivscine v Banffu (2.del)

Ura je bila okoli tretje popoldne. Bil je 1.julij in dan Kanade. V Banffu je bilo nadpovprecnih 32 C in vsi so se pripravljali za mestno parado, ki naj bi se zacela ob petih. Zelel sem si jo ogledati, po drugi strani pa me je cakalo se 80 km stopanja proti hostlu/taboru. Tokrat brez sotora in merkatorskih vreck. Ko je ze padla odlocitev, da v bliznjem fast foodu pojem se kos pice in se odpravim proti stopaliscu, sta se iznenada od nekje pojavila Nemca (Stefan in Lorenzo), ki sem jih vecer prej spoznal v nasem hostlu. Imela sta avto in hotela sta si ogledati parado, poleg tega pa nista imela nic proti temu, da se jima pridruzim.

Parada je trajala priblizno urico in z izjemo odlicne plehmuzike in sprevoda kanadske gorske policije, ni pustila vecjega vtisa, zato smo jo kar se da hitro pamaknili nazaj proti hostlu. Tudi niju je, tako kot mene, matral firbec kako funkcionira savna, ki je stala na obrobju nasega tabora. Sklenili smo, da jo po vecerji stestiramo. Savna je bila samo koliba s tipicnimi savnarskimi tribunami sredi katere je stala stara pec na drva. Na peci so bili nalozeni kamni, ki so akumulirali toploto. Savna je bila samopostrezna, tako smo morali najprej zakuriti in pocakati, da se je pec dovolj segrela. Nato smo po kamnih polivali vodo in po nekem casu, je bila temperatura primeljiva s pravo finsko savno. Postopek smo si krajsali s pivom in dobro debato. Ko nam je bilo dovolj prekuhavanja in smo se vsaj za silo znebili starega svica je sledil se gran finale. Skok v ledeno mrzli potok, ki se je vil mimo nasih kolib. Potok je produkt topljenja bliznjega ledenika.

Savna sredi kanadske divjine in namakanje v ledeno mrzli vodi pod zvezdnatim nebom. Brez dvoma vrhunec tega dneva. Seveda je bilo potrebno temu primerno to tudi zabeleziti.

Spodaj sem prilepil se video nastopa indijanske skupnosti, ki so na svoj nacin proslavili dan Kanade.