Peñagolosa 1813m

Ker sem prejsnic, malce prevec besedicil, sem se odlocil, da stvar malce uravnotezim in objavim malce vec fotk, brez odvecnih besed. Zato le na kratko. V petek zvecer smo prispeli v ta samostan (1300 m), ki je spodaj na sliki, cca: 2,5 h voznje iz Valencije proti severu. Tam smo imeli kratko zabavo, napol prebedeli mrzlo noc in se zjutraj okoli desetih odpavili proti vrhu Peñagalose. Na vrhu je celo rahlo snezilo. Vzpon ni bil zahteven, vendar smo se nazaj vrnili po drugi precej daljsi poti, tako da smo vse skupaj hodili okoli 6 ur. Pot nazaj mi je bila precej bolj zanimiva kot sam vzpon, saj je bila pokrajna zelo slikovita, okrasena z zapuscenimi hisicami, ponekod celo gorskimi vasicam in je bila nekako podobna tisti moji predstavi o stari Spaniji, kot sem si jo naslikal, ko sem bral romane, ki se tu dogajajo. Res je bilo lepo.

"nas" samostan

Manu chao all night long...

Sosolec Tobias in Radka

Cofki, ki so nas spremljali na poti.

Lacni Tine

Gasilska

Zapuscene hiske...

...

...

...redke med njimi pa so tudi obnovljene in preurejene v vikende

pocitek ob slapu

Nekaksna specialiteta...konjak s sladkorjem, ki se nato spremeni v karamelo...zelo okusno

V soboto zvecer je prisel v hribe tudi Igor in naslednij dan sem se pridruzil, njemu in njegovima prijateljema (Alex in Petra) pri nedeljskemu izletu. Sli smo se bolj severno v staro mesto Peñíscola, kjer se vedno stoji, pod UNESCO-vo zascito, grad, ki so ga daljnega leta "nimampojmakdaj" postavili muslimani in ga je leta 1233 osvojil, ze enkrat omenjeni, Jaime 1, ki ga je pozneje zaupal vitezom templarjem. V njem je zivel tudi papez Benedikt XIII. vec o tem

ena pozerska (Igor, Petra, Tine)

hisice, se vedno dajejo vtis, arabskega mesta

Hribci

En lep kratek pozdrav! Zdaj nimam prav dosti casa, saj vam spet pisem od vaj. Danes se ucimo uporabo Photoshopa. Dobro je, ker ta program poznam ze precej dobro in nimam vecjih tezav s sledenjem.

Vceraj se je k nam vselil se tretji cimer, Belgijec. Kot za dobrodoslico, sem ga povabil da gre zvecer z nami ven. Ko sva proti jutru vracala domov, je precej padal dez, imela pa sva samo en slab deznik. Tako da sva na koncu sklenila, da se nima smisla trudit, ker bi bila tako ali tako mokra. Zato sva zaprla deznik in se pognala v dir cez pol Valencije. Dobra jutranja telovadba. Zato sem danes prisel na faks kar v tekaskih copatih, ker so drugi copati se vedno mokri, kar je malce smeseno za videt. Ampak raje to kot mokre noge. Se strinjate?

Ok, tolo kar je bilo napisano zgoraj sem pisal ze vceraj pa potem nisem utegnil koncati.

No danes imam spet na nogah moje suhe lepe DC shoes in nisem vec tako smesen.

Ta teden, sem imel tudi prvi nesporazum z mojim cimrom-lastnikom, saj se je obnasal malce prevec sefovsko. Zato sem ze resno razmisljal da bi si poiskal, kljub res ugodni ceni in super odnosom z ostalimi, novo stanovanje brez lastnikov v njem. Naredili smo vrsti red za ciscenje in fant je mislil, da bi jaz zacel s ciscenjem in naj bi sam pocistil celo stanovanje, ki ni bilo scisceno ze vsaj tri mesece. Nisem se ravno strinjal, zato je prislo da krajsega prepira, ampak ocitno koristnega, saj je sedaj ze dva dni precej prijazen z menoj. Bomo videli kako bo naprej.

Novica dneva je da grem cez vikend v hribe, zato ne bom aktiven nic. Dosegliv bom, ce bo nujno le na tel. st. ki sem jo napisal zadnjic (ce bo signal signaliral). Tukaj na nasem kamusu imamo eno planinsko drustvo, ki od casa do casa organizirajo pohode. To drustvo je zelo prostovoljne narave in je vse organizirano bolj po domace. Placali bomo samo za stroske bencina, ki si jih bomo razdelili in hrano in pijaco, ki jo vzame vsak zase. Tako da bom dva dni prezivel samo ob sendvicih in rio-mare (no tudi kaj hujsega smo ze dali skozi, kajneda tovarisija:). Spali bomo v enem samostanu (nekje v hribih) na tleh, tako da si moram danes nabaviti se armafleks, spalko mi bo pa posodil frisni cimer Bart. Za to zadevo sem zvedel od sosolca Tobiasa, ki me je povabil na ta sestanek. Na leto organizirajo okoli 10 pohodov; letos poleti so se odpravili tudi v nase slovenske gore in okoli po Sloveniji, in prav cuden obutek je bilo gledati na predstavitvi diapozitive o Sloveniji (Bled, Bohinj, Ljubljana, Koper), in sedeti tam sredi Valencije. (Ali je ze prezgodaj za domotozje?:)

Kakorkoli, veselim se odhoda iz mesta za par dni, mi hribci pac ne moremo iz svoje koze (prosim nujno beri kot z s stresico:)

No se rezultati ankete na kratko. Nekje sem pobral ta stavek: "Statistike pravijo da je 73% statistik napacnih", ki se mi je zdel dovolj smesen in paradoksalen, da ga dam v anketo, ampak ocitno fora tu ni izpadla tako, kot sem si predtavljal da bo. Nic zato. Imam pa zdaj za vas anketo, ki je vsekakor bolj aktualna in tudi rezultati bodo koristnejsi.

O sit! Ta post je cisto predolg. Se nekaj: vceraj sem dobil prvo razglednico v moje stanovaje in to direkt z Korzike. Zdaj se pa res pocutim kot da je Valencija moj drugi dom:))hehe (ne se). Hvala za kartico ata in mama.

Feste!

Ce vam je slucajno ime na A oz. M in ste poleg tega se moji starsi, morate nemudoma prenahati brati in kliknite tu. Ce ste nervozni prtisnite tu, ce pa vas zanima kaj se mi dogaja tu v Valenciji, pa lahko nadaljujete z branjem. Ok malo heca, pravzprav ni nic posebnega, le da je bil prejsni teden bolj v znamenju fest in nisem preprican, da bi to veselilo moje starse. Spoznal sem par studentov, ki so bili slucajno povabljeni na en rojstni dan in so me povabli zraven, oz. so sami organizirali kaksno privatno zabavo. Moram reci, da so mi te privatne zabave, ze od nekdaj najbolj pri srcu. Tukaj pa sploh, veliko ljudi z razlicnih drzav, so najbolj poceni, poleg tega pa lahko, na zabaven nacin malce treniram mojo, se vedno precej precej polomljeno spanscino. Zascitni znak vseh zabav tukaj je da se zacnejo zelo pozno, najprej okoli 23:00 in se ponavadi tudi koncajo precej pozno:) Slikc na zalost nimam, saj mojega S1 ne nosim s seboj, bom pa poiskusil dobiti kaj od drugih in jih prilimati na blog. Ce vas zanima seveda...

Drugace je tu vse po starem in sem se ze kar ustalil. Moj cimer Jeremy me je potegnil v eno klapco basketasev, ki kar redno igrajo na enem javnem igriscu, tako da sem v soboto ze igral basket. Igrisce je super, vendar kos ni pa za nikamor, tabla je narejena iz plocevine, obroc pa sploh ne meji postrani, tako kot na igriscu Pr' Far (ne vem kaj si mislijo:), zato sem imel od zacetka precej problemov. No tudi kvaliteta igre je precej pod nivojem prfarske.

Tudi vceraj smo imeli sportni dan, saj sem se pridruzil, cimroma od slovenca Tomota (Caba in Stefan) ki smo si skupaj ogledali zadnjo dirko formule ena. Nato pa nam je Tomo skuhal odlicno pasto z morskimi sadezi. Mimogrede, telecje meso in puran je tu precej drazje kot doma, tako da se veliko bolj splaca jesti morsko hrano.

Caba in Tomo pri njih na vecerji

Se nekaj: od danes naprej moj sanjski avto ni vec Fiat 127, ampak Seat Fura L, :)

Poplav..............NI! (se)

Ja, vsem tistim, ki cakate kdaj me bo zalilo, naj povem da poplav tu zaenkrat se ni. Ok mogoce sem in tja poplavi kaksno garazo, ampak hujse sile ni. (vsaj da bi jaz vedel ne). Sem pa govoril po netu z eno Slovenko, ki je v Gandiji, 60 km juzno od Valencije in je rekla, da je tam kar zalito, nahujse pa naj bi bilo v Alicanteju (se juzneje). Po TV sem videl, da je precej razdejano, tudi na Malorci, ki jo je oplazil en tornado. Danes tudi tu lije ze cel dan, in se sploh ne cudim zakaj pride do poplav. Saj so nekatere ulice ze precej zalite po samo 10 urah dezja. Ocitno so tukaj padavine preredke, da bi uredili odtoke malo bolje. Tudi strehe redno puscajo. Najveckrat pac podstavijo eno kanglo in je problem resen:)

>>Hehe.Ravno v trenutku ko tole pisem, je v nas razred priletela ena sinicka in sedaj sedi na oknu nad mojo glavo. Vsake toliko casa poleti po razredu, ven pa na zalost ne zna. Tako da bo morala pocakati na odmor, ki bo prav kmalu. Zdaj imam vaje iz programa 3dmax, in mi je zal da ne zastopim vec, ker me stvar zanima, pa se program je samo v spanscin.No pocasi bom ze.<<

Drugace tukaj vse po starem. Vceraj smo ze pisali en mini test pri predmetu Organizational Behaviour, in ni bili prav tezko. To je edini angleski predmet, ki ga imam. Najbolj sem uzival v torek pri premetu Arquitectura Industrial, saj je profesor predaval tako hitro in v enem posebnem dialektu, da sem mislil da predava v jeziku Valenciano. Ko sem to omenil enemu izmed kolegov, se je samo smejal. No tudi drugace je predmed precej dolgocasen, tako da ga bom prisparal za kdaj drugic:) Na sreco sem na zacetku izbral nekaj predmetov vec, prav zaradi takih situaciji. Drugi predmeti so kar zanimivi, predvsem pa je fajn to, da nimajo kaksnih dodatnih prakticnih vaj, ki bi mi po nepotrebnem kradle cas.

Imam tudi nov bicikel, ki mi ga je za 30 eur, zrihtal slovenec Tomo (hvala Tomo) od lastnice njegovega stanovanja in je v preteklosti ze bil last nekega Erasmovca. Ta je precej boljsi kot prvi, zato sem mu danes kupil se eno "tapravo" verigo, ki se je v Lj. zelo obnesla. Bomo videli ce bom tokrat imel kaj vec srece:)

Imam tudi spansko stevilko, ki je se nisem uspel objaviti, ce bo slucajno kaj nujnega, saj tukaj uporabljam samo to: 0034 693-477-558

Za konec pa se nekaj fotk od danes, ko sem vedril na poti na faks.

Easy come, easy go...

Vceraj ponoci je mojega Globetrotterja vzela noc, kljub temu, da sem uposteval zlato pravilo, da mora biti veriga drazja od kolesa. Bicikel je bil res grd (poglejte post nizje) in veriga je bila res mocna, zato sem bil preprican, da bo zdrzal do konca mojega bivanja v Valenciji, ampak ocitno so tatovi koles tukaj bolje pripravljeni kot v Ljubljani. Verjetno drzi tudi to, da sem bil ob nepravem casu na nepravem mestu, saj je bil, v blizini kjer smo bili, danes zjutraj boljsak in faloti to noc pridno nabirajo stvari, da jih potem zjutraj prodajo. Tako sem postavil nov rekord, ki ga bom (upam) tezko izboljsal, saj sem imel bicikel manj kot teden dni. To se je zgodilo ko sva bila z Igorjem na obisku pri enem Slovencu in Madzaru. Kasneje je prisel se cetrti slovenec (kaksno naklucje:) in skupaj smo sli preveriti kako se mladi zabavajo tukaj. Stvar je kar zanimiva. Mogoce se ne veste; tukaj je pitje na javnih mestih prepovedano, ampak policija za nekatere predele naredi izjemo in tam ne tezi, da malce pohladijo razgrete studentske glave. Tak plac je tukaj v Valenciji veliko parkirisce za fakulteto, zato veliko mladih pride tja z avomobili, muziko in seveda pijaco, kjer se zabavajo dokler ne gredo v klube. Ponavadi zelo pozno, okoli dveh, treh. Moram reci, da smo se imeli prav fajn, ceprav me je sem in tja malce pogrelo zaradi izgubljenega bicikla, vendar sem slabe misli poiskusal pregnati s Smolarjevim komadom:

Skoda casa je da bi se zivciral, brezveze je da bi obupval,

s slabo voljo ne bos nc profitiral, raje reci: easy come, easy go...

Vceraj sem bil tudi prvic na plazi, vendar sem prisel malce prepozno, tako da nisem ujel kaj dosti sonca. Zato pa sem ujel v objektiv par palmic, par ladjic in ..emm... par valov za Okskarja:)

Ja se na kratko o poplavah, ki jih je omenila sestricna Mija: V cetrtek ponoci je tukaj res mocno padal dez in drugi dan sem sele po televiziji videl da so bile v Valenciji poplave. Ampak mislim da ni bilo hujsega. Verjetno je zalilo samo kaksno ulico s slabimi odtoki in par garaz. V glavnem; sam se nisem pocutil ogrozenega, pa tudi bolnice Franje nimajo tukaj, da bi jo odplaknilo.

Fiesta del Valencia

Sedaj pa prosim podmazite kolescke na miski ker tale post bo res dolg. Ne se bat. Ne bom prevec, ukladal, tokrat bom dal prednost fotkam, saj sem v prejsnih dveh postih malce skrtaril z njimi.

Sedaj sem komaj dobro prisel iz faksa. Danes smo imeli od 16-20, predmet; Tehnike za predstavitev idustrijskega dizajna. Ucili smo se uporabljati 3d max6. Profesorja nisem razumel skoraj nic, saj so bile vaje v spanscini, vendar sem na koncu vseeno vedel kaj hoce od mene. Se sreca, da poznam vsaj osnove teh 3d modelirnikov, drugace bi verjetno usel od tam:)

V torek je bil najvecji praznik Obcine Valencija. Na ta dan domacini praznujejo osvoboditev Valencije iz rok muslimanov in prikljucitev k kraljevini Aragon. Bitko je vodil Jaime I de Aragón, leta 1238, ki je med drugim postal tudi kralj dezele Aragon.

Ta dan je dela prost dan. Pri Patriciji, prijateljici od Igorja, so imeli druzinsko kosilo in Patricija nas je vse povabila k njenim domov. Sprava se mi je zdelo malce cudno, saj se konec koncev tudi njo se ne poznam tako dobro, ampak kmalu sem na lastni kozi izkusil, da so Spanci res eni odprti ljudje. Bilo je pravo tradicionalno spansko kosilo, s predjedjo, glavno jedjo, sladico in se cim vmes, trajala pa je dobre dve uri in pol, tako da sem se na trenutke pocutil kot Iztok Mlakar v komadu Od Franca Franceskina god. Poiskusil sem valenciansko specialiteto; pecene paprike z bakalavom (pardon za slovnicne napake), prvic jedel skampe ter "fijare" (zlahta od jastogov) in lahko recem samo to, da sem na od casa do casa pozabil celo na domace zlikrofe:))) (Sam Mercury naj mi oprosti) Poleg tega pa sta nas patricijina sestra in njen fant povabila na hobotnico, ki jo baje Tomas, zelo dobro pripravi.

predjed

Partricija (tisto kar nalaga je ta val. specialiteta) in Bara (Cehinja)

glavna jed

Siti in veseli

Zvecer pa sva si z Igorjem sla ogledati se sprevod muslitov, ki odhajajo z Valencije. Zanimivo vendar s casom postane monotono. Ampak vseeno; bilo je fajn.

Muslimani odhajajo iz Valencije

Zerly22, samo zate:)

No in ker tako dolgo ze govorim o mojem stanovanju, pa od nikjer nobenih dokazov, verjamem da ste nekateri od vas ze malce sunmicavi, glede tega in si verjetno mislite, da spim pod kaksnim mostom.

Godofrodo Ros 13-10
46006 Valencia
España

moja soba - prvic

moja soba - drugic

Tudi vi ste tukaj:)

kuhinja

dnevna soba

WC

In nazadnje, vednar nikakor ne najmanj pomembno. Moj novi bajk. Globetrotter, letnik 1996, 18 prestav (delujeta dve), grdo-oranzne barve. Izdelan v EU. Zic je nastavljen precej nizko, vendar trdno odlocen da tam ostane. Prepricala ga nista niti WD40 niti moja trda roka, tako da smo sklenili kompromis; do naslednjega servisa lahko ostane tam.

In se cisto za konec. Tinc se ena travca zate. Trening v dezju na nasem kampusu UPV