Feste!

Ce vam je slucajno ime na A oz. M in ste poleg tega se moji starsi, morate nemudoma prenahati brati in kliknite tu. Ce ste nervozni prtisnite tu, ce pa vas zanima kaj se mi dogaja tu v Valenciji, pa lahko nadaljujete z branjem. Ok malo heca, pravzprav ni nic posebnega, le da je bil prejsni teden bolj v znamenju fest in nisem preprican, da bi to veselilo moje starse. Spoznal sem par studentov, ki so bili slucajno povabljeni na en rojstni dan in so me povabli zraven, oz. so sami organizirali kaksno privatno zabavo. Moram reci, da so mi te privatne zabave, ze od nekdaj najbolj pri srcu. Tukaj pa sploh, veliko ljudi z razlicnih drzav, so najbolj poceni, poleg tega pa lahko, na zabaven nacin malce treniram mojo, se vedno precej precej polomljeno spanscino. Zascitni znak vseh zabav tukaj je da se zacnejo zelo pozno, najprej okoli 23:00 in se ponavadi tudi koncajo precej pozno:) Slikc na zalost nimam, saj mojega S1 ne nosim s seboj, bom pa poiskusil dobiti kaj od drugih in jih prilimati na blog. Ce vas zanima seveda...

Drugace je tu vse po starem in sem se ze kar ustalil. Moj cimer Jeremy me je potegnil v eno klapco basketasev, ki kar redno igrajo na enem javnem igriscu, tako da sem v soboto ze igral basket. Igrisce je super, vendar kos ni pa za nikamor, tabla je narejena iz plocevine, obroc pa sploh ne meji postrani, tako kot na igriscu Pr' Far (ne vem kaj si mislijo:), zato sem imel od zacetka precej problemov. No tudi kvaliteta igre je precej pod nivojem prfarske.

Tudi vceraj smo imeli sportni dan, saj sem se pridruzil, cimroma od slovenca Tomota (Caba in Stefan) ki smo si skupaj ogledali zadnjo dirko formule ena. Nato pa nam je Tomo skuhal odlicno pasto z morskimi sadezi. Mimogrede, telecje meso in puran je tu precej drazje kot doma, tako da se veliko bolj splaca jesti morsko hrano.

Caba in Tomo pri njih na vecerji

Se nekaj: od danes naprej moj sanjski avto ni vec Fiat 127, ampak Seat Fura L, :)

Poplav..............NI! (se)

Ja, vsem tistim, ki cakate kdaj me bo zalilo, naj povem da poplav tu zaenkrat se ni. Ok mogoce sem in tja poplavi kaksno garazo, ampak hujse sile ni. (vsaj da bi jaz vedel ne). Sem pa govoril po netu z eno Slovenko, ki je v Gandiji, 60 km juzno od Valencije in je rekla, da je tam kar zalito, nahujse pa naj bi bilo v Alicanteju (se juzneje). Po TV sem videl, da je precej razdejano, tudi na Malorci, ki jo je oplazil en tornado. Danes tudi tu lije ze cel dan, in se sploh ne cudim zakaj pride do poplav. Saj so nekatere ulice ze precej zalite po samo 10 urah dezja. Ocitno so tukaj padavine preredke, da bi uredili odtoke malo bolje. Tudi strehe redno puscajo. Najveckrat pac podstavijo eno kanglo in je problem resen:)

>>Hehe.Ravno v trenutku ko tole pisem, je v nas razred priletela ena sinicka in sedaj sedi na oknu nad mojo glavo. Vsake toliko casa poleti po razredu, ven pa na zalost ne zna. Tako da bo morala pocakati na odmor, ki bo prav kmalu. Zdaj imam vaje iz programa 3dmax, in mi je zal da ne zastopim vec, ker me stvar zanima, pa se program je samo v spanscin.No pocasi bom ze.<<

Drugace tukaj vse po starem. Vceraj smo ze pisali en mini test pri predmetu Organizational Behaviour, in ni bili prav tezko. To je edini angleski predmet, ki ga imam. Najbolj sem uzival v torek pri premetu Arquitectura Industrial, saj je profesor predaval tako hitro in v enem posebnem dialektu, da sem mislil da predava v jeziku Valenciano. Ko sem to omenil enemu izmed kolegov, se je samo smejal. No tudi drugace je predmed precej dolgocasen, tako da ga bom prisparal za kdaj drugic:) Na sreco sem na zacetku izbral nekaj predmetov vec, prav zaradi takih situaciji. Drugi predmeti so kar zanimivi, predvsem pa je fajn to, da nimajo kaksnih dodatnih prakticnih vaj, ki bi mi po nepotrebnem kradle cas.

Imam tudi nov bicikel, ki mi ga je za 30 eur, zrihtal slovenec Tomo (hvala Tomo) od lastnice njegovega stanovanja in je v preteklosti ze bil last nekega Erasmovca. Ta je precej boljsi kot prvi, zato sem mu danes kupil se eno "tapravo" verigo, ki se je v Lj. zelo obnesla. Bomo videli ce bom tokrat imel kaj vec srece:)

Imam tudi spansko stevilko, ki je se nisem uspel objaviti, ce bo slucajno kaj nujnega, saj tukaj uporabljam samo to: 0034 693-477-558

Za konec pa se nekaj fotk od danes, ko sem vedril na poti na faks.

Easy come, easy go...

Vceraj ponoci je mojega Globetrotterja vzela noc, kljub temu, da sem uposteval zlato pravilo, da mora biti veriga drazja od kolesa. Bicikel je bil res grd (poglejte post nizje) in veriga je bila res mocna, zato sem bil preprican, da bo zdrzal do konca mojega bivanja v Valenciji, ampak ocitno so tatovi koles tukaj bolje pripravljeni kot v Ljubljani. Verjetno drzi tudi to, da sem bil ob nepravem casu na nepravem mestu, saj je bil, v blizini kjer smo bili, danes zjutraj boljsak in faloti to noc pridno nabirajo stvari, da jih potem zjutraj prodajo. Tako sem postavil nov rekord, ki ga bom (upam) tezko izboljsal, saj sem imel bicikel manj kot teden dni. To se je zgodilo ko sva bila z Igorjem na obisku pri enem Slovencu in Madzaru. Kasneje je prisel se cetrti slovenec (kaksno naklucje:) in skupaj smo sli preveriti kako se mladi zabavajo tukaj. Stvar je kar zanimiva. Mogoce se ne veste; tukaj je pitje na javnih mestih prepovedano, ampak policija za nekatere predele naredi izjemo in tam ne tezi, da malce pohladijo razgrete studentske glave. Tak plac je tukaj v Valenciji veliko parkirisce za fakulteto, zato veliko mladih pride tja z avomobili, muziko in seveda pijaco, kjer se zabavajo dokler ne gredo v klube. Ponavadi zelo pozno, okoli dveh, treh. Moram reci, da smo se imeli prav fajn, ceprav me je sem in tja malce pogrelo zaradi izgubljenega bicikla, vendar sem slabe misli poiskusal pregnati s Smolarjevim komadom:

Skoda casa je da bi se zivciral, brezveze je da bi obupval,

s slabo voljo ne bos nc profitiral, raje reci: easy come, easy go...

Vceraj sem bil tudi prvic na plazi, vendar sem prisel malce prepozno, tako da nisem ujel kaj dosti sonca. Zato pa sem ujel v objektiv par palmic, par ladjic in ..emm... par valov za Okskarja:)

Ja se na kratko o poplavah, ki jih je omenila sestricna Mija: V cetrtek ponoci je tukaj res mocno padal dez in drugi dan sem sele po televiziji videl da so bile v Valenciji poplave. Ampak mislim da ni bilo hujsega. Verjetno je zalilo samo kaksno ulico s slabimi odtoki in par garaz. V glavnem; sam se nisem pocutil ogrozenega, pa tudi bolnice Franje nimajo tukaj, da bi jo odplaknilo.

Fiesta del Valencia

Sedaj pa prosim podmazite kolescke na miski ker tale post bo res dolg. Ne se bat. Ne bom prevec, ukladal, tokrat bom dal prednost fotkam, saj sem v prejsnih dveh postih malce skrtaril z njimi.

Sedaj sem komaj dobro prisel iz faksa. Danes smo imeli od 16-20, predmet; Tehnike za predstavitev idustrijskega dizajna. Ucili smo se uporabljati 3d max6. Profesorja nisem razumel skoraj nic, saj so bile vaje v spanscini, vendar sem na koncu vseeno vedel kaj hoce od mene. Se sreca, da poznam vsaj osnove teh 3d modelirnikov, drugace bi verjetno usel od tam:)

V torek je bil najvecji praznik Obcine Valencija. Na ta dan domacini praznujejo osvoboditev Valencije iz rok muslimanov in prikljucitev k kraljevini Aragon. Bitko je vodil Jaime I de Aragón, leta 1238, ki je med drugim postal tudi kralj dezele Aragon.

Ta dan je dela prost dan. Pri Patriciji, prijateljici od Igorja, so imeli druzinsko kosilo in Patricija nas je vse povabila k njenim domov. Sprava se mi je zdelo malce cudno, saj se konec koncev tudi njo se ne poznam tako dobro, ampak kmalu sem na lastni kozi izkusil, da so Spanci res eni odprti ljudje. Bilo je pravo tradicionalno spansko kosilo, s predjedjo, glavno jedjo, sladico in se cim vmes, trajala pa je dobre dve uri in pol, tako da sem se na trenutke pocutil kot Iztok Mlakar v komadu Od Franca Franceskina god. Poiskusil sem valenciansko specialiteto; pecene paprike z bakalavom (pardon za slovnicne napake), prvic jedel skampe ter "fijare" (zlahta od jastogov) in lahko recem samo to, da sem na od casa do casa pozabil celo na domace zlikrofe:))) (Sam Mercury naj mi oprosti) Poleg tega pa sta nas patricijina sestra in njen fant povabila na hobotnico, ki jo baje Tomas, zelo dobro pripravi.

predjed

Partricija (tisto kar nalaga je ta val. specialiteta) in Bara (Cehinja)

glavna jed

Siti in veseli

Zvecer pa sva si z Igorjem sla ogledati se sprevod muslitov, ki odhajajo z Valencije. Zanimivo vendar s casom postane monotono. Ampak vseeno; bilo je fajn.

Muslimani odhajajo iz Valencije

Zerly22, samo zate:)

No in ker tako dolgo ze govorim o mojem stanovanju, pa od nikjer nobenih dokazov, verjamem da ste nekateri od vas ze malce sunmicavi, glede tega in si verjetno mislite, da spim pod kaksnim mostom.

Godofrodo Ros 13-10
46006 Valencia
España

moja soba - prvic

moja soba - drugic

Tudi vi ste tukaj:)

kuhinja

dnevna soba

WC

In nazadnje, vednar nikakor ne najmanj pomembno. Moj novi bajk. Globetrotter, letnik 1996, 18 prestav (delujeta dve), grdo-oranzne barve. Izdelan v EU. Zic je nastavljen precej nizko, vendar trdno odlocen da tam ostane. Prepricala ga nista niti WD40 niti moja trda roka, tako da smo sklenili kompromis; do naslednjega servisa lahko ostane tam.

In se cisto za konec. Tinc se ena travca zate. Trening v dezju na nasem kampusu UPV

Komentarji............SO!

No zdaj pa mislim, da sem koncno nastavil komentarje tako kot je treba. Po pravici povedano zadnje dni res nisem imel casa, da bi se spuscal v detaile, pa tudi neta se nimam v izobilju. Toda, pocasi se stvari umirjajo in kmalu se bom zacel tukaj tako dolgocasiti, da bom objavljal po dvakrat na dan. (itak:). Danes sem bil prvic na predavanjih (spanscina). Kjer sem v najslabsi skupini, ker sem se na on-line testu sredi lanskega leta slabo odrezal. Tako da sem, enkrat za spremembo, glavni na vasi, kar mi prav ugaja :) (jojoj, nobene ambicioznosti...) Danes smo se ucili stevilke:) Slik tudi danes ne bo, ker sem kabel pustil v stanovanju. Tako da lahko, naslednjic pricakujete slike, od mojega novega stanovanja in......presenecenje......mojega "novega" oranznega grdega starega bicikla, ki slisi na ime Globetrotter (tega si nisem sam izmislil). Kupil sem ga vceraj no boljsku za 25 eur. Danes mu moram se zaflikati gumo in nabaviti verigo, da me bo lahko povsod spremljal.

@Vsi: Se enkrat vsem hvala za komentarje. Je prav lepo dobiti en feedback iz moje rodne domovine, meni tako ljube. Zal casa da bi vam odgovoril ni bilo, toda v prihodnje bom bolj priden tudi sam.

@Mija: Zaenkrat ni potrebe, saj sem si nabavil kredit v predplacniskem Happy movilu za 60 eur, ter tako dobil eno bolj bogo nokijo ze 34 eur. (izkazalo se je, da je nokija, ki sem jo imel s seboj, zal zaklenjena). Hvala, ce bo kaj se bom ziher spomnil nate:)

@Matej: OK, upam da bodo komentarji zdaj delali. Statistiko mi pa vodi Google analitycs. (a je ta uredu ali je boljsi tvoj sitemeter?) Slike od Divjega jezera in Bele so res hude. (zdaj me sele domotozje daje:)

@Anita: doma nisem pozabil nicesar, vsaj zaenkrat. Mislim, da pa bom kmalu pogresal Janine in Fajfkove dobrote. Tako da verjetno, bo moral kdo priti sem prej kot je nacrtoval :):)

¡Muy bien!

Prve dni, ko sem zbegan hodil okoli po Valenciji in po fakulteti si res nism mislil, da se bo vse tako lepo izslo. Priznam bil sem malce obupan in sem preklinjal dejstvo, da sem se zopet (kot ponavadi) premalo pripravil. Vendar to je mimo in stvari so se (kot ponavdi) uredile skoraj same od sebe. V petek sem se dokoncno vpisal, dobil kodo za uporabo interneta na faksu in tudi uradno postal Erasmus student. Sel sem pogledat tri stanovanja in vceraj zvecer dobil eno odaljeno 10 min s kolesom od fakultete in pet od centra, cena je 145 eur, imam svojo sobo in bom zivel z dvema fantoma, ki sta videti res skulirano in kul. Eden je Spanec, Jesus Martin, ki zna tudi anglesko, drugi pa je Francoz, Jerunio (zna biti da sem narobe napisal) ki zna tudi spansko. Danes sem si naredil duplikat kljucev in vplacal fianzo (kavcija, ki se je porabi za placilo zadnjega meseca) V glavnem, vceraj zvecer, potem ko sem si ogledal to stanovanje sem sel na zur, na katero me je povabil Igor (Igor Sirnik, pozna Markota in Majo Bitenc (mislim da so bili skupaj pri skavtih)) , Slovenec, ki je ze nekaj let nazaj, tukaj studiral kot erasmus student, in je v Lj. ze diplomiral, tukaj pozna precej ljudi in mi je res pri vsem zelo pomagal. Zacasno zivi pri eni Spanki, Bolivijcu (sori Janze, ti me kar poprav:) , in dvema Cehoma (fant+punca). Spanka, Patricia je bila 2004 erasmus student v Ljubljani in je cisto navdusena nad Slovenijo. Danes mi je, posodila kolo, in mi je po 500 m pocila guma. (Mrfi ce to beres, naj ti povem da je ta tvoj zakon res beden). Kakorkoli vsi so me zelo lepo sprejeli. Slik tokrat ni, ker mi povezava (fotkic-PC) iz neznanih razlogov ne dela. Jutri vstanem ze pred sedmo, ker grem na Boljsaka kupit kolo za male pare(upam). Vem da bo tezko konkuriral mojemu Crnemu vrancu iz Ljubljane ampak za pol leta bo ze. Hvala vsem za komentrje, moram povedati, da sem jih zaradi slabih nastavitev v Bloggerju opazil sele zdaj. In sem bil, priznam, malce razocaran, ker sem mislil da nisem dovolj zanimiv (smrk, smrk). Ampak, zdaj ko sem jih videl, lahko kmalu pricakujete novo objavo in to s FOTKAMI:)

Aja, sumnivkov na tej tipkovnic ne najdem nikjer, zato jih ni, ampak vam pa z lahkoto pritisnem kaksen ñ. Eno tipkovnico sem na faksu celo razstavil, ampak je bil trud zaman. (itak) Tudi za ostale napake se opravicujem, ampak to pisem res hitro in ne popravljam dosti, ker je to net na eure v hostlu in se mi mudi.

LP vsem in se pisemo in beremo:)

Italian job

Ob pol dveh smo se vceraj odpravili proti letaliscu Benetke-Trevizo. Let je bil 18:15, "chek in" pa od 16:15 do 17:35. Racunali smo da bomo porabili 2,5 uri in imeli se nekaj casa se za kasno pijaco na letaliscu. Vse je slo gladko in po nacrtu, dokler nismo prisli do cestninske postaje 30 km pred Benetkami. Bil je hud zastoj in za 600 m do cestninske smo porabili pribljizno pol ure. No, ampak zal promet po cestninski postaji ni stekel, ampak se je se bolj zagustil tako da smo OBSTALI na mestu. Ko je bla ura ze 16:30, smo bili mi se vedno prakticno na istem mestu, moji upi da bom tistega dne videl Spanijo pa ze pokopani. Nakar se je na skrajnem desnem pasu naenkrat nekaj odprlo, in je ata Mirko zadnji cas spoznal, da se v Italiji pac moras obnasati kot italianski voznik, ce hoces kam pridet, zato je pritisnil na plin in malce poslalomiral med kamioni in ostalimi zaspanci in nas nekako spet spravil nazaj v tek. No kasneje se je se enkrat nekje rahlo zabilo, in da nam nebi bilo prevec dolgcas so znaki za Aeropuerto od casa do casa zginili tako da smo vsi mislili da smo zasli. Kakorkoli, na letalisce smo prisli ob 17:25, in ko sem sel cez varnostni pregled (z nahrbnikom na rameh) sem bil se vedno tako zmeden, da me je varnostnik samo pogledal in me vprasal ce sem prvic na avijonu:) (Hvala ata)

Cudezi se se dogajajo...

Nebo nad Girono

V Spaniji je slo vse brez problema. Ko sem cakal na bus v Barceloni za Valencijo, ki sem ga imel ob enih ponoci, me prisel pogledat se Jani, strojnik iz Slovenije, ki je bil nekaj casa tudi v nasem stuku v Rozni in prinesel eno litersko "mercator" pivo, ki sva ga med debato pocasi spila, nato pa sva degustirala se janine borovnicke - res so dobre. (teranov liker in fajfkov snopc je zal ostal doma zaradi pretezkega nahrbnika (ko bo kdo hodil tod okoli, naj se najprej ustavi se pri meni doma):)

Jaz in Jani na postaji v Barceloni

No, ko sem danes ob 6 zjutraj prisel v Valencijo, sem sel v rezerviran hostel in na veliko veselje ugotovil, da se lahko ze vselim. Ko sem se stusiral in malce naspal, sem se sel vpisat na faks, vednar sem bil na zalost za pol ure prepozen, tako da se bom jutri. Zdaj si grem nabavit spansko stevilko, potem pa na lov za stanovanjem. Moram povedati, da se ponovno pocutim kot poscani fazancek, in da bo potrebno nekaj casa da se postavim na noge kot se zagre:) Ampak to sem itak pricakoval. Vecina mladih tukaj govori anglesko "unpoco" tako, da se pol-pol ze nekako zmenimo. Drugace so pa res vsi prijazni in pripravljeni pomagat


Se spet oglasim, ko bom imel kaj casa do takrat pa LP vsem.