Zbogom, jekleni konjiček!

Koncno sem se ga odresil! Pa ne da bi mi bil prevec v napoto, odlicno je sluzil svojemu namenu in verjetno ga bom se kdaj pogresal. Ampak cas je da grem in on zal ne more z mano. Tako da; nasvidenje srebrni vranec in novim avanturam naproti!:) Da se pohvalim...mi ga je uspelo prodati za zgolj 50$ ceneje kot sem ga kupil 6 mesecev prej. Lahko, bi bilo bolje. Ampak glede na to, da se je cas odhoda blizal in da je skladno s tem kopnela moja potrpeljivost sem s prodajo vec kot zadovoljen. To itak lahko preberete tudi z mojega obraza na zadnjih fotkah.

foto: Davor Jerman

Filipinska pojedina / Pac-man vs. Bradley

V sluzbi imam precej Filipinskih sodelavcev, s katerimi se super zastopim. Po pravici povedano, odkar sem v Kanadi se nisem spoznal Filipinca, ki ne bi bil kul. Prijazni in preprosti, delavni, vendar vedno za hec in za dobro zabavo. Ce ze ne zabavo pa vsaj pojedino. In te so med Filipinci kar priljubljene. Nekdo organizira, nato pa vsak prinese nekaj za pod zob ali kaj za poplaknit. Seveda vsak prinese vec kot eno porcijo, tako je na koncu vedno hrane vec kot prevec. Po vecerji sledijo karaoke. Na koncu pa si preostalo hrano razdelijo in odnesejo vsak svoj "tuperware" loncek domov.

Tisti vikend smo pojedino zdruzili z enim izmed pomembnejsih filipinskih sportnih dogotkov. Manny Pacquiao - Pacman, boksar - najvecji in najpriljubljenejsi filipinski sportnik se je namrec boril s Timothy - jem Bradley- jem. Za prevzem sampijonskega naslova v velterski kategoriji.

Boj je bil napet, vecerja je bila super (vecina zaslug gre Chrisovi zeni), Pac-man je prevzel naslov, karaoke se niso obnesle.

Just another day in Edmonton

Sneg sneg

Pocasi tudi v Edmonton prihaja pomlad. V soboto sem sel na sprehod samo v vetrovki, pa mi je vseeno zakuhalo. Bilo je prijetnih 12stC. Potem pa pride dan kot je danes, ko se spet malce shladi in se z neba vsuje sneg. Ni mi preostalo drugega, kot da grem enkrat okoli hise in pofotkam. Morda je pa vseeno letos zadnji.

Wire pulling

Ena izmed nalog na nasem sihtu je tudi "wire pulling" oz. napeljevanje el. kablov. Ponavadi imamo opravka s takim, ki so obladljivi...uf kako naj napisem objavo, da ne bo zvenela kot napoved naslednje skladbe v oddaji raketa pod kozolcem ali tipicne sale na gasilskih veselicah. Ko voditelj ves cas govori o seksu po drugi strani pa s prispodobami obenem kamuflira pravo zgodbo, da ne bi pokvaril mlajse publike. Podobnih asociacij in sal na ta racun je pri vlecenju kablov precej. Da boste lazje razumeli o cem vam pisem, si oglejte odlomek iz mojega vsakdana v sluzbi :)

Team Work

Tako pa izgleda, ko s sodelavci po službi timsko odklepamo avto sodelavca PJ-ja. Veliko pričkanja, vendar nam na koncu ponavadi vse uspe:) Med pavzo sva zaradi lepega in toplega vremena (+7stC) šla odpreti okna avtomobilov, da bi se po dolgi zimi malce preluftala. Meni je uspelo, on je pa samo vzel iz avta žvečilne gumije in si zaklenil ključe. Tako deluje Slovensko-filipinsko-nigerijsko-japonska naveza:)

Olimpijske po Kanadsko

Kljub temu, da sem večino naših najboljših prenosov zaradi časovne razlike oz. dopoldanskega šihta zamudil, sem vesel, da sem letošnje olimpijske igre preživel tukaj.

Prvi razlog so naši hokejisti. Tukaj je namreč olimpijski hokejski turnir na prvem mestu, šele nato so Olimpijske igre. Ko sem na šihtu omenil kanadskemu sodelavcu Blaisu, ki je tudi sam amaterski igralec hokeja in veliki poznavalec tega športa, da tokrat Slovenija prvič igra na olimpijskem turnirju je šel na hitro preveriti našo postavo in gladko odvrnil, da nas bodo vsi po vrsti odpihnili. Na spisku ni bilo razen Anžeta Kopitarja, nikogar ki bi igral v NHL ligi in ta podatek mu je bil dovolj za hitri sklep. Rekel sem mu da je aroganten in da NHL liga pač ni vse. Ko sem mu omenil, da smo lani proti Kanadi klonili komaj v podaljšku je imel spet sto razlogov za to; verjetno ni bilo najboljših v ekipi, verjetno nas niso resno jemali in podobno. Slabi smo in vsi po vrsti nas bodo imeli za malo malico. Ni bilo debate.Tekom turnirja so mi tako naši hokejisti priigrali dva piva, saj je bil sveto prepričan, da naši ne morejo dati gola, niti Američanom, niti Rusom. Tako mi ni preostalo drugega, kot da patriotsko branim našo čast in zastavim dva piva. In ko so razbili še Avstrijce ter Slovake, ki so nafilani z NHL igralci, je le skesano priznal, da očitno naši ne morejo biti tako slabi. Lepo je bilo opazovati shemo izločilnih tekem in Slovenijo med najelitnejšo osmerico. Ajde rezultat s Švedsko bi lahko bil malce majn okrogel.

Drugi razlog pa je bil skupinsko gledanje ostalih športov s sodelavci med pavzami za kavo. Vodilni v podjetju (predsednik je velik ljubitelj hokeja) so se namreč odločili, da bi lahko v menzi namotirali TV, da bi lahko zaposleni vsaj med pavzami ujeli kanček olimpijskega dogajanja. Tako smo vsi stiskali pesti za svoje države ter se zbadali med sabo. Vse na prijatelskem nivoju, se razume. Bolj olimpijsko spremljanje Olimpijskih iger si težko predstavljam. Sploh če si sam iz male državice, ki se tako hrabro kosa z raznimi 80 milijonskim nacijami, kot je Nemčija in podobne.

Še prizor iz naše menze ob spremljanju ženskega finala tekme med Kanado in ZDA. Snemati sem začele le trenutek pred odločilnim golom...