torek, 25. februar 2014

Olimpijske po Kanadsko

Kljub temu, da sem večino naših najboljših prenosov zaradi časovne razlike oz. dopoldanskega šihta zamudil, sem vesel, da sem letošnje olimpijske igre preživel tukaj.

Prvi razlog so naši hokejisti. Tukaj je namreč olimpijski hokejski turnir na prvem mestu, šele nato so Olimpijske igre. Ko sem na šihtu omenil kanadskemu sodelavcu Blaisu, ki je tudi sam amaterski igralec hokeja in veliki poznavalec tega športa, da tokrat Slovenija prvič igra na olimpijskem turnirju je šel na hitro preveriti našo postavo in gladko odvrnil, da nas bodo vsi po vrsti odpihnili. Na spisku ni bilo razen Anžeta Kopitarja, nikogar ki bi igral v NHL ligi in ta podatek mu je bil dovolj za hitri sklep. Rekel sem mu da je aroganten in da NHL liga pač ni vse. Ko sem mu omenil, da smo lani proti Kanadi klonili komaj v podaljšku je imel spet sto razlogov za to; verjetno ni bilo najboljših v ekipi, verjetno nas niso resno jemali in podobno. Slabi smo in vsi po vrsti nas bodo imeli za malo malico. Ni bilo debate.Tekom turnirja so mi tako naši hokejisti priigrali dva piva, saj je bil sveto prepričan, da naši ne morejo dati gola, niti Američanom, niti Rusom. Tako mi ni preostalo drugega, kot da patriotsko branim našo čast in zastavim dva piva. In ko so razbili še Avstrijce ter Slovake, ki so nafilani z NHL igralci, je le skesano priznal, da očitno naši ne morejo biti tako slabi. Lepo je bilo opazovati shemo izločilnih tekem in Slovenijo med najelitnejšo osmerico. Ajde rezultat s Švedsko bi lahko bil malce majn okrogel.

Drugi razlog pa je bil skupinsko gledanje ostalih športov s sodelavci med pavzami za kavo. Vodilni v podjetju (predsednik je velik ljubitelj hokeja) so se namreč odločili, da bi lahko v menzi namotirali TV, da bi lahko zaposleni vsaj med pavzami ujeli kanček olimpijskega dogajanja. Tako smo vsi stiskali pesti za svoje države ter se zbadali med sabo. Vse na prijatelskem nivoju, se razume. Bolj olimpijsko spremljanje Olimpijskih iger si težko predstavljam. Sploh če si sam iz male državice, ki se tako hrabro kosa z raznimi 80 milijonskim nacijami, kot je Nemčija in podobne.

Še prizor iz naše menze ob spremljanju ženskega finala tekme med Kanado in ZDA. Snemati sem začele le trenutek pred odločilnim golom...




1 komentar:

petra. pravi ...

Ne da mi miru. Še tu moram napisati.. Jst sm ti dala brezvezkota. Ampak čisto ponesreči. Sem mislila, da klikam na kvadratek ODLIČNO, pa nisem. Se skesano opravičujem.

Veš, da tebi nikoli ne bi dala brezvezkota. Same odličkote. Vedno! :)