Sveže novice

Žal je tokrat samo ena sveža novica in ta je......da ni ostalih svežih novic:) Ja tako je, sicer malo zares, malo za šalo. Zakaj je tako? hjah...težko rečem. Mislim da je glavni razlog to, da sem se življenja tukaj navadel do te mere, da sem...žal mi je, da to rečem...zapadel v manjšo rutino. In je to kar bi tukaj pisal, pribljižno tako, kot da bi vi pisali blog kaj počnete v Sloveniji. No, saj ne da ni zanimivo brati, rad berem novice od vas, tudi če počnete najbolj vsakdanje reči. Malo težje pa je pisati te stvari. Saj ne da ni dovolj zanimivh reči tukaj, ki bi vas verjetno zanimale. Ampak ponavadi je tako, da so te stvari zanimive prve dni, ko prideš sem. Ponavadi so to majhne razlike, ki te sprva fascinirajo ali nasmejijo ali pa se ti zdijo tako trapaste da si rečeš; to moram napisati na blogu ali narediti fotko. Kot naprimer: postaja za trolo, ki je izdelana iz kombinacije stekla in jekla - meni res lepa, palme ob glavnih cestah - res kul , trgovec, ki med tem, ko ti hoče zaračunati svinčnik v papirnici pozabi nate, ker se je zadebatirav s svojo mamo na telefonu - prvič super smešno, 7-letni otroci v soboto ob enajstih zvečer v peskovnikih, v parku s svojimi starši - he he. Ko pa vidiš oz. doživiš četrtič, se ti zdi že vse tako normalmno, da se ti ne zdi več vredno pisati o tem. Če gredo stvari bolj počas kot si jih navajen v Sloveniji si rečeš samo "tranquilo" (beseda v španščini pomeni "mirno" in je beseda, ki se je v špansko govorečih državah navadiš med prvimi).

Zato je padla novica o 32 let od Frankove smrti, čeprav vem da bi vi raje brali, kako mi je veter na strehi našega bloka, razpihal cunje, ki sem jih tam sušil. In da mi je en štumf zletel v atrij, ki ga je bilo nato nemogoče rešiti. Zato sem poklical gasilce....hec, to se ni res zgodilo, je pa, tako si vsaj mislim, vsekakor bolj zanimivo brati take neumnosti, kot pa iti na wikipedijo čekirat življenjepis od Franca.

No pa naj natresem vseeno nekaj brezveznih novic. V petek je imel sošolec, Mehičan Juan Jose rojstni dan, zato sem bil povabljen k njemu da bi malce nazdravili. Čeprav sem imel rahlo vročino sem vseeno sklenil da grem malce pogledat. In kasneje pristal v najnovejšem klubu in precej dragem The Mill (zelo špansko vsekakor:), ker je njegova cimra poznala dekle na vratih kluba in nas dala na listo, tako da smo imeli prost vstop. Na vratih nam je dala še nekaj kuponov za prezplačno pijačo, tako da smo bili vsi kar zadovoljni. Klub sam mi je bil kul, velik, z laser šovom, kar pa bi težko trdil za glasbo, ki se je tam sukala. Klub ima sicer tri prostore in z nobenim nisem bil prav zadovoljen. V največjem je bil tehno, v drugih dveh pa r&b in nek meni nepoznan punk. Tako da nisem bil ravno navdušen. Ampak v celoti gledano je bil petkov večer kar zabaven. Všeč mi je bila govorica teh dveh Mehičanov, še posebej cimrina od sošolca, saj je skoraj v vsakem stavku uporabila besedo super (super lejos, super bueno, super boracho) in sem se kar hitro nalezel od nje.

Danes sem se jaz malce angažiral in zbral ljudi z vseh vetrov s katerimi bomo šli v "bodego", kjer lahko ješ pršut in sir s kruhom, zraven srebaš pivce in si na koncu razdeliš račun in pride vse skupaj, res poceni. Nisem še bil tam, ampak baje je ob ponedeljkih, večer, namenjen ersmus študentom, tako da bomo videli kako bo.

To je to...tako znam naložt, če me izivate, tako da boste naslednjič, ko boste pisali komentarje dvakrat premislili, kaj boste napisal:)))

Fotka za mamo: evo mama tak kat si me učila; napiti robov, cujne abrnene akul...:)

Franco ha muerto

Franco je umrl. S temi besedami so na današji dan pred 32 leti, obvestili Špance prek TV sprejeminkov, da je umrl njihov nepriljubljeni diktator Francisco Franco. Ravno prej je bil po televiziji, kratek dokumentarec o njem, na katerem so bili posnetki iz pred 32 leti in ni bilo niti pribljižno čutiti take žalosti, kot ko je umrl naš-vaš Tito. Za tem je bil še prispevek, kako so odstranjevali njegove spomenike po celi Španiji. Kaj več bi težko povedal o njem, oz bi naredil preveč napak, tako da vas povabim, da si sami preberete tu, če imate čas in če vas to zanima. Jaz ga trenutno nimam, saj jutri pišemo drugi kolokvij pri predmetu Organizational behaviour. Prvega sem opravil kar uspešno. Upam da bo jutri podobno.

Naj na tem mestu napišem še to, da Španija od Francove smrti v svoji himni Marcha Real nima besedila. To je predvsem moteče za športnike, saj izgleda, kot da so Španci edini, ki ne znajo zapeti svoje himne, zato je letos, Španski olimpijski komite predlagal, da bi se ta stvar končno uredila.

RKJ goes international

Ali po domače: dober glas seže v deveto vas. Ta misel me je spreletela, ko sem v kiosku na naši ulici zagledal najnovejšo, novembersko številko glasila Zaklonišče poroča, ki jo že vrsto let izdaja RKJ oz. Taborniško društvo: Rod kranjskega jegliča iz Spodnje Idrije. Cena je bila sicer malce zasoljena, slabih 10 eur, 9,86 eur če sem natančen. Stroški prevoza pač in tudi branost tega glasila je brž za glavnim častnikom El pais, tako da z lahkoto drži ceno na tržišču. Vsekakor moram povedati da se je nakup izplačal.


Drugače pa je sedaj tudi tukaj mraz malce pokazal zobe. Danes je temperatura tu 13 st.C, kar pomeni da je v moji sobi verjetno okoli 6 st. Hec. Ampak res je vedno bolj mrzlo in temačno v moji sobi kot zunaj. Smo v prvem nadstropju in imam samo eno okno v atriju, s pogledom na sosedovo stanovanje. Tako da, večkrat ko se zbudim, nimam pretirane volje da bi vstal iz postelje, ker imam vedno občutek, da je zunaj oblačno in mrzlo. No sedaj sem se že malce navadel na to, tako da se poizkušam čimprej spraviti s te moje majhne sobice, ven na sonce. Vseeno pa sem danes potegnil izza kavča, star električni radiator, ki še vedno odlično funkcijonira in dejstvo, da je moja soba manjša se mi ne zdi več tako slabo, saj se zelo hitro ogreje in je v njej spet prijetno toplo.

Še novost na blogu; dokler se ne spomnim pametnejšega imena mojega bloga, bo ta pač brez imena. Ime Moj svet, sem si izmislil na hitro, ko sem odpiral ta blog. Ime se mi zdaj zdi čisto preveč obrabljeno, tako da je zaenkrat boljše nič kot to. Tudi glede anketic bomo pač morali narditi kompromis, kljub temu da se niste strinjali da bi to rubriko odstranil. Anketa bo, ko se spomnim česa pametnejšega, ok?

La Ratlla (625m)

V nedeljo sem se spet pridružil izletu, ki so ga organizirali planinci na UPV. Štartali smo se iz mesta, ki je oddaljen 50 km južno od Valencije. Sprva smo se povzpeli na hrib ki je na sliki spodaj (panoramska), potem pa smo večinoma hodili po grebenu in premagovali manjše griče. Bilo je res lepo, saj smo vseskozi lahko opazovali čudovit razgled na mesta pod hribi in riževa polja, ki so značilna za ta predel. V mrčasti daljavi smo lahko videli celo Valencijo. Edini hrib na katerem sem zasledil štampilko in steber, ki označuje vrh je bil La Ratlla (625m). Pot ni bila naporna, bila pa je kar dolga (16km vse skupaj) in na nekaterih predelih precej zaraščena z nizkim grmičevjem. Na poti nazaj sva se s Radko malce izgubila. Bila sva na čelu skupine in debatirala, ter tako spregledala eno križiče. Seveda sva kasneje, ko sva zagledala skupino na drugi strani soteske, spoznala da sva na napačni stezi. Obrnila sva se, šla do križiča in jim nato sledila po pravi poti. Toda kasneje se je pred nama pojavilo še eno križiče in nisva imela pojma po kateri poti bi šla dalje. Vprašala sva še ene pohodnike, če kaj vedo za našo skupino pa so rekli da so jih samo slišali, niso pa vedeli po kateri poti so šli. Po njihovem nasvetu sva se odpravila po malce daljši poti, ki naj bi vodila do našega štartntega mesta, problem pa je bil da sva morala malce pohiteti, saj se je že mračilo, in bi bilo v mraku skoraj nemogoče opaziti majhno stezico, ki se odcepi iz te poti, zato sva od časa do časa tudi malce tekla. Na koncu se je vse izšlo super. Do avtov sva prišla tik pred mrakom, skoraj uro pred njimi. Šli po krajši poti, sicer kar po strugi manjšega potoka. Ker so bili skoraj vsi brez svetilk je bila njihova pot v mraku precej težka. Mislim da bi nama v nedeljo izraz Lucky Losers kar pristajal:)

Panoramska - precej popačena in slabo zleplena, vendar za predstavo bo že uredu

Ne strma, vendar zaraščena pot

Mesto pod hribi, poleg njega jezero, ki se uporablja za gojenje riža.

rižev nasad

Abstraktni avtoportret na La Ratlli

Delček naše ekipe

Palmice v hribih so bile zame nekaj novega

hribci

Igor; sem te opozoril da se moraš lepo držat:), na desni Stefan

Do mraka ni bilo več dolgo...

CAC

Že kar nekaj časa, nameravam napisati par besed o trenutno najbolj zanimivi stavbi v Valenciji, ki je od mojega bloka oddaljna slabih 200m. Oziroma je to kar cel kompleks, kar že samo ime pove;Ciudad de las Arts y las Ciencias de Valencia ali Mesto umetnosti in znanosti. Vse skupaj je res hudo za videt, in ko sem prvič videl zadevo od blizu me je imelo, da bi kar ostal tam, kakšen dan ali dva in samo posedal in gledal. Polno nenavadnih detailov in oblik, vse novo in lepo,vse v keramiki. Čeprav sem s časom dobil občutek da je mogoče preveč posebnih stavb na kupu, da je malce prenatrpano in da se stvari ne usklajujejo najbolje. Tudi en kolega tukaj, arhitekt, mi je povedal eno zanimivo, bolj filozofsko teorijo, ki ne govori temu kompleksu ravno v prid, ampak o tem mogoče kdaj drugič.

Arhitekt tega kompleksa je v Valenciji rojeni Santiago Calatrava. Med drugim je njegovo delo tudi novi olimpijski stadion v Atenah, trenutno pa dela novo železniško postajo na Ground Zero, tam kjer je nekoč stal WTC v New York-u.


Prva stavba tega kompleksa L´Hemisfèric je bila zgrajena leta 1998. V njej je 3d IMAX kino. Leta 2000 so zgradili; Museo de las Ciencias Príncipe Felipe, kjer naj bi se bilo prepovedano ne-dotikati se stvari, in je verjetno predvsem namenjeno mlajšim obiskovalcem ter L´Umbracle, to je na površju umetni park s palmami, pod zemljo pa služi kot parkirišče. Leta 2003 so zgradili L´Oceanogràfic, meni osebno najbolj zanimiva, saj je v njej ogromen akvarij, z dvema velikima steklenima tuneloma, tako da imaš, baje, občutek kot da si globoko pod gladino morja obkrožen s 500 razno raznimi vrstami morskih živali, vseh živali skupaj pa naj bi bilo 45000 in je tako največji akvariji v Europi. Še čakam, da si ogledam. In zadnja, največja ter obenem najbolj abstraktna pa je Palau de les Arts Reina Sofía, ki bo služila za opero, ples in teater. Pravzaprav je bila ravno prejšni teden premierna predstavitev opere Carmen in je bilo prav zanimivo videti ljudi, ki so že okoli polnoči čakali na karte pred to stavbo, na stolih za kampiranje, svetilkami na glavah, s knjigo v roki in zaviti v spalne vreče. Jah...vsak ima svoje veselje. Okolica z bazeni še vedno ni v celoti dokončana, tako da lahko vsak dan spremljam napredek, ko se z biciklom vozim mimo. Danes so sadili drevesca.

Sam kompleks naj bi bil končan še letos, ko bodo čez park potegnili še en most. Čez ta most in okoli Palau de les Arts naj bi šla tudi proga formule 1, ki bo v Valenciji gostovala že naslednje leto. Vendar so se pozneje odločili za drugo krajšo varianto. slikca tu

Par nočnih fotk (še sreča, da sem vzel s seboj tudi stativ):

L´Umbracle: zgoraj park, spodaj parkirišče
(fotka je nastala že pred kakšnim mesecem, ko je bila Valencija v znamenju praznovanja)

Palau de les Arts, L´Hemisfèric, Museo de las Ciencias Príncipe Felipe

Še nekaj dnevnih oz. jutranjih...

Palau de les Arts Reina Sofía

steber od mosta

dela še niso končana...

polnjenje bazena

jutro

In sedaj... nekaj povsem drugega. Bloga nisem začel pisati, da bi govoril o dogotkih v Sloveniji, ampak novica je dobra in kar je prav je prav.Union Olimpija premagala CSKA! Jeeeeeee! Janze in ostali; sem vam prav fovš, ker se bili na tekmi. Če že Valencija ni uspešna letos in verjetno ne bo šla naprej, naj pa vsaj Olimpija postane evropski prvak, da bom še bolj ponosen da sem Slovenec:)

GP 500 - Cheste, Valencia

Ta vikend je bila v Valenciji oz. v vasici Cheste, ki cca. 20km odaljena od mesta, finalna dirka za pokal GP500. Z zmago, si je domacin Pedrosa priboril skupno drugo mesto, za avstralcem Stonerjem. Valentino Rossi je padel na kvalifikacijah, si zlomil roko, zato predcasno koncal dirko ter tako izgubil boj, za drugo mesto v skupnem sestevku.. Toliko o dirki. To verjertno ze veste, vsaj tisti, ki vas ta sport zanima. Jaz mu, po pravici povedano, ne sledim najbolj, zato tudi nisem bil pripravljen odsteti denarja za karto. Smo se pa vseeno odlocili, da gremo v soboto zvecer pogledati vzdusje v ta "pueblo" Cheste. Bilo je kar zanimivo in je vse skupaj precej spominjalo na kaksno ulicno zabavo ob novem letu, le da je bilo tukaj stevilo, oprostite izrazu, "usekanih" ljudi malce vecje. Na ulici je bila popolna gneca, sem in tja pa se je skozi gneco prerinil kaksen motorist, ki je na vso moc dodajal plin. Slisal sem da v taki ulici, celo pripravijo dirko dveh motoristov, v stilu kdo-bo-prvi-na-drugem-koncu-ulice (zal sem pozabil izraz za to - pomoc... d.v.). Zna biti precej nevarno, zato se ne sekiram, da sem to zamudil. Z Madzarom Csabo in s kolegi od belgijskega cimra Barta, smo se raje umaknili na trg, kjer je bila open-air zurka in se tam zabavali ob house-u in spanski glasbi, ki je nismo poznali. Mi je bilo kar malce zabavno gledati bikerje, ki plesejo na house. Na moto zborih pri nas, se ponavadi raje zibljejo ob zvokih skupin Deep Purple in podobno.

Prenatrpan vlak do vasice Cheste

Moootorji, moootorji, moooootoooorji.... (Divlje Jagode:)

Spet pozerska

Tokrat tudi filmcki, upam da dela. Ce ne dela si instaliraje flash oz. pocakajte da ugotovim kako popraviti. Kvaliteta ni ravno dobra, ker mi moj Canon pri slabi svetlobi zelo slabo ostri.

Nimam pojma, zakaj je to dalo tako narazen (Hvala blogger!)