nedelja, 30. junij 2013

Post-ameriski post

Se predno sem se uspel navaditi na ameriski nacin zivljenja, sem ze zapustil to drzavo. Morda se bolje, saj mi iskreno povedano, ni bil prevec vsec. Res da sem bil tam samo slab teden in samo na majhnem koscku te ogromne drzave.Ampak imel sem obcutek, da ta all-you-can-eat in the-bigger-the-better filozofija pusca za seboj slabe posledice. Predvsem ko govorimo o zdravju ljudi. Psihicnem in fizicnem zdravju.

Razumem tudi slabe prehranjevalne navade americanov. Npr.: v Gloversvillu, kjer smo hodili v nabavo sta dve veliki trgovini. Walmart - kjer imajo vecinoma samo procesirano hrano (skupaj z oblekami in vso zivo kramo), so cene vcasih smesno nizke na dolocene artikle (2 zmrznjeni pici - 3 $). V tej trgovini tudi ni oddelka s sadjem in zelenjavo, oddelek z mlecnimi izdelki pa je strnjen v dva majhna hladilnika, kjer dobis samo dveh vrst mleka in jajca. V drugi trgovini Hannaford, kjer imajo bolj raznoliko izbiro in evropski nacin razporeditve ter veliko sadja in zelenjave pa so bile cene obcutno drazje. Ljudi je bilo temu primerno precej manj v "evropski" trgovini. Tobias je rekel, da mu je sedaj jasno zakaj je Walmart v nemciji hitro propadel.

Zanimiv je bil pogovor z lokalnim zupnikom, ki je bil pri nas na obisku dva vecera. Pravi, da ima vsaka druzina doma pusko in da je tukaj se vedno veliko druzin, ki si mesa ne bi mogle privoscit ce ne bi lovili sami. Po pogovoru sodec, tudi sam zagovornik orozja. Sam si mislim, da gre bolj za obcutek, da si sam svoj gospodar in da imas sam pravico zascititi svojo druzino. Mislim tudi, da imajo pac radi orozje, ker je pac zabavno in da si tega luksuza ne pustijo vzeti neglede na posledice.

Nadvse pozitivno, pa sem bil presenecen nad prijaznostjo in odprtostjo ljudi. Se posebej v mestu (Buffalo) Ce jih prosis za pomoc, se jim cas kar ustavi in bodo naredili vse da ti pomagajo. Ko smo sredi mesta vprasali neko gospo za pot do avtobusne, se je usedla v avto in rekla naj ji sledimo, nakar nas je "pripeljala" prav do avtobusne postaje. Pogosto te kar tako ustavijo sredi ulice - kratka debata, povprasajo kako ti gre in ti zazelijo prijetno bivanje. Zelo radi si vzamejo cas za pogovor z neznacem.

Poleg vsega nastetega, pa je bilo najbolj zanimivo to, da sem to kulturo poznal zelo dobro, se predno sem vstopil vanjo. To se mi ni zgodilo se v nobeni drzavi izven evrope. Kajti roko na srce - vsi smo rasli ob ameriskih filmih in nadaljevankah, poslusali amerisko glasbo in bili na tak ali drugacen nacin vedno vpeti v njihovo kulturo. Zavedno ali nezavedno.

Tako je bila moja prva misel, ko sem sedel v lokalni kavarni, da sem v bistvu statist v filmu in samo cakal sem, da se bo od nekje vzel Mr.Jefferson Lebowski a.k.a. The Dude.

Ni komentarjev: