Maroko

Lep pozdrav iz Maroka. Slik zal se ni, saj sem komaj dobro prispel sem v Marakes. In tudi tega posta ne bi bilo, ce me receptor v hostlu ne bi hotel ze navsezgodaj "nategniti". Rekel je namrec, da depozit; ki sem ga placal prek neta ne dobijo oni, ampak worldhosteling, preko katerega poteka rezevacija. Zato sem bil primoran poiskati internet, da sem si lahko sprintal list na katerem pise koliko moram placati.

Moram povedati, da je prvi vtis res odlicen, saj mesto se bolj zivo in pristno, kot sem si predstavljal. Sem pa ze mislil, da v hollywoodskih filmih malce pretiravajo;)

Hostel je cist in lep edino WC je kaksne dva stuka nizje. Ampak mislim da ga nocoj ne bom potreboval, tako da ni panike. Se bom pozkusil izogniti sumlivim kebabom, ceprav izgledajo prav vabljivo. Danes grem v posteljo malce prej, kot sem bil zadnje case vajen, saj me je zadnji teden po pravici, kar precej zdelal. No ampak zato pa so pocitnice:)

Los Cachondosi, morajo biti zdaj na poti nazaj iz Milana v Slovenijo saj so imeli let iz Valencije ob dveh. Zelim jim srecno pot in se enkat: hvala ker ste mi popestrili teden.

@Davce: Kapa je moja ideja;) Kupil sem jo v Barci; prav tako sem si zelel ze od leta 59 ko je Che uspesno zanetil revolucijo na Kubi;)

@Fajfa: jah sit, bo mogu Knofler pacakat, da novga lita enkat, ka pridem nazaj. Ampak hvala se enkat. Sm zihr, de bu dobra fora:)

Moram koncati, saj je tipkovnica, mislim da ,francoska, kar mi povzroca nemalo tezav.

Special edition!!!

Zakaj...ker smo tokrat z vami posebni poročevalci pod skupnim imenom Los Cachondos.

Čas bivanja pri našem gostitelju se počasi izteka, zato naj bo ta post zahvala izjemnemu kuharju, prevajalcu, turističnemu vodiču, ponočevalcu, skratka idealnemu primerku erazmovca Tinetu. Dnevi v Valenciji so res hitro minili, noči pa še hitreje... Pa gremo lepo po vrsti: nočnega življenja vam ne bomo opisovali, saj kot je vsevedni inžinir že predvideval...tu ni blu pa ris neč:) Znamenitosti mesta nas niso pretirano zanimale, saj smo se bolj kot to hoteli uživeti v življenje povprečnega erazmus študenta in smo čas namesto v katedralah raje preživljali na plaži. Hitro smo se tudi privadili na španski način življenja in vzeli vse stvari na tranquilo. Omeniti velja še naše prizadevanje za postavitev rekorda v svetovno znani igri "bunkabrc" in metanju flaše v daljino.
Nogometni navdušenci smo si danes zvečer na stadionu Mestalla skupaj z ostalimi cca. 50.000 gledalci ogledali nogometno tekmo med Valencijo in Barcelono, ostali poznavalci mrožev pa so si večer popestrili z ogledom cirkusa. Po tem smo odklonili vabilo na privatno zabavo, to so nam svetovala naša jetra, poleg tega pa nas jutri čaka ogled Oceanografica.

Da pa bivanje le ni bilo povsem brez težav je poskrbel Tinetov cimr (ob enem tudi lastnik stanovanja), saj ga je zmotila (pre)številna delegacija in slovenski kulinarični večer v zgodnjih jutranjih urah. Naslednji dan je bil sklican krizni sestanek, častno vabilo nanj je prijel le g.Mažgon in pereče teme so se kaj hitro uredile.

Imeli smo se res lepo, več podrobnosti v Sloveniji.

P.S.: Neglede na pestro dogajanje ta teden, je Tine uspešno opravil vse šolske obveznosti.

Los Cachondos

Skrb za lepo kožo je pri Mateju na prvem mestu

Tranquilo en la playa

Bunkabrc

gostitelj


Mestalla - Valencija:Barcelona, 0:3

Prišli so...

No en kratek post za tiste, ki vas zanima kako so se fantje nastanili. Vse je šlo brez problemov, dobili smo se tako kot smo načrtovali. Res jih je bilo lepo videti, po dolgem času. Včeraj sem jim najprej razkazal našo teraso na vrhu našega bloka, kjer smo nazdravljali z nekaterimi odličnimi slovenskimi dobrotami, ki so jih fantje prinesli s seboj. Kasneje smo si v lokalnem baru ogledali tekmo Valencija - Chelsea, 0:0, s tem je Valencija izgubila tudi možnosti za vstop v pokal UEFA. Nato smo se odpravili v center v klub kjer naj bi bil brezplačen koncert flamenka, vendar je bila ta novica žal napačna tako da iz tega ni bilo nič. Zato smo si samo ogledali stari del mesta, kjer so fantje dobili prve vtise o mestu. Ko pa smo pozno ponoči prišli domov, smo nadaljevali s slovenskim kulinaričnim večerom, kjer smo skuhali pol ducata odličnih krniških klobas, ki jih je s seboj prinesel Matej. Tako jaz kot moji cimri smo bili navdušeni.

Na žalost pa se je zgodil tudi incident, saj je Tinetov P. (ne moj), fotkič poletel po tleh in pristal ravno na objektivu. Žal je to najverjetneje smert za ta skoraj legendarni fotoaparat...žal. Ampak ob odlični kulinariki, smo ta dogodek, precej lažje preboleli:)

Danes so si fantje ogledovali mesto, jaz pa sem šel na faks, ker sem imel še tretji, zadnji kolokvij iz predmeta Organizational Behaviour. Kolokvij tudi tokrat ni bil pretežak in sem ga kar uspešno odpisal. Jutri pa imam prvi izpit iz predmeta tehnike za predstavitev dizajna. Na srečo sem se na te zadeve pripravil že med vikendom.

No namen tega posta je bil pravzaprav to da se zahvalim vsem dobrotnikom v Sloveniji za dobrote iz Slovenije;) Hvala, hvala in še enkrat hvala! Res sem bil prijetno presenečen:) Fajfa, Knofler se že suka:)

Zdaj pa moram iti, ker je krompir že kuhan.

Za konec še modri rek Kacina: Pejmo zej ka dila v gatah in želudcu: HEEEEJ:)

Prihajajo...

Prijatelji namreč. Na obisk v Valencijo.

To so prijatelji, ki jih lahko ne vidiš dva meseca ali pol leta pa bo debata tekla, kot da ste se nazadnje videli včeraj. To so prijatelji, ki si lahko z njimi cel dan in ne spregovoriš besede, pa se zaradi tega ne boš počutil trapasto. To so prijatelji, ki jih lahko brez problema pokličeš, da te pridejo iskat, ker te je ulovil dež, ko si šel na kolo. Prijatelji, ki ti v zadnjih minutah podaljšajo bivanje v študentskem domu, ker si se pol ure pred tem v Idriji spomnil, da je ob polnoči zadnji rok. Prijatelji, ki jim ni pretežko, se vedno znova vračati iz Viča v Rožno, ko ste že na poti v Idrijo, ker si pač spet pozabil ene CD-je. Ki so pripravljeni s teboj narediti kakšno traparijo samo zato, da bo fora. Ki te poznajo in ti ne obrnejo hrbta, čeprav se kdaj obnašaš kot kreten. Prijatelji s katerimi se lahko grdo skregaš, pa veš da se po tem odnos ne bo spremenil. Ki veš da bodo tu, če bo življenje grdo.

Sem postal preveč sentimentalen? Mogoče, ampak nima veze... vesel ker jih imam, in ker jih bom jutri spet videl.
Prijatelje namreč:)

Barca - drugič

Sem hotel napisati par besed več o Barceloni in mojem obisku tam, pa ne vem če mi bo uspelo. Je prav malce tečno pisati zdaj za nazaj. Spominja me na to, ko sem moral na faksu pisati poročila na koncu semestra o vaji, ki smo jo imeli prvi teden semestra. Ni lepšega, vam povem.

Na kratko. V Barceloni sem bil slab teden in sem stanoval, kot sem že napisal pri Janiju in njegovih cimrih. Res so bli face in preprosti, tako da smo se hitro uštekali. Z Janijem se poznava iz Šestke iz študentskega doma, kjer sva bila eno leto v istem štuku in je ravno tako strojnik. Igor je študent arhitekture in bo v Barceloni celo leto, Andreja pa je frizerka, ki tukaj živi že več časa in občasno striže na modnih revijah, drugače pa tukaj dela kot varuška. Prav prijetno je bilo govoriti en teden skoraj samo slovensko, da si človek malo odpočije:) Tudi večeri ki smo jih preživeli v njihovem stanovanju so bili nekaj posebnega. Na koncu sem se počutil, kot da bi bili skupaj že vsaj dva meseca.

Če primerjam Barcelono z Valencijo, bi lahko rekel, da sem zelo zadovoljen da sem se odločil za Valencijo (hvala Mija za nasvet:). Glavne prednosti za erazmovca so; da je tukaj precej cenejše, (sploh cene stanovanj) in da tukaj ljudje govorijo s tabo samo špansko. Tam so brž, ko so videli da sem turist, začeli govoriti z menoj angleško, me seboj seveda govorijo katalunsko. Poleg tega pa Valencija ni tako turistična in je, vsaj po občutku, bolj varna. Vsekakor pa je Barcelona zelo zanimivo in lepo mesto, prava metropola z ljudmi z vseh koncev sveta, kar ji da poseben čar.

Prve dneve sem imel s turističnimi znamenitostmi kar malce smole, saj sem vse pogledal po dvakrat. Sagrado Familio celo trikrat. Prvi dan sem bil prepozen za dvigalo, ki pelje na enega izmed stolpov. Zato sem na blagajni zaprosil za žig na račun, da sem lahko šel gor naslednji dan. Ko sem naslednji dan čakal v vrsti že pol ure, so nam sporočili, da se je dvigalo pokvarilo in zato so nam dali vstopnice za prosti obisk bazilike. Zadnji dan mi je naposled le upelo iti na stolp. Še razmišljam če se je izplačalo:) Ne ne fajn je bilo, lep razgled. Naj povem še nekaj o tej baziliki: graditi so jo začeli 1882 in je sedaj zgrajena malce več kot 50%, vendar po zadnjih izračunih naj bi bila končana leta 2025 (predvsem zaradi naprednejše tehnologije), drugo leto pa bi v njej že bila prva maša. Gavdí je na njej delal 40 let, zadnih petnajst let njegovega življenja pa se je posvetil izključno tej zgradbi. Umrl je pri 74 in sicer tako da ga je zbil tramvaj na eni izmed glavnih ulic v Barceloni. Za tiste ki ne veste; Antonio Gavdí je arhitekt, ki je v Barceloni pustil največji pečat. Podobno kot Plečnik v Ljubljani. Sam sprva nad zgradbo nisem bil preveč navdušen, ko pa sem šel notri in ko sem si ogledal muzej o tem, kako je Gavdí dobil inspiracijo za nešteto detajlov (večino jih je dobil iz narave), ki jih prej sploh nisem opazil, je postala zadeva precej bolj zanimiva.

V nedeljo smo si skupaj s "cimri" in Stanetom ogledali Picassov muzej. Muzej je posvečen predvsem zgodnjim delom tega umetnika. Prav zanimivo je bilo videti, kako se je razvijal. Pri petnajstih je risal tako lepo, da nisem mogel verjeti da lahko nekdo tako riše že pri tej starosti. Pozneje je šel v šolo za slikarje v Madrid, vendar jo je že po letu in pol zapustil, ker je bil mnenja , da se tam ne bo naučil nič novega. Pri 21 letih, ko je živel v Parizu in so ga očitno dajali harmoni pa je risal tako kot osnovnošolčki vendar na temo erotike. Najbolj odbita mi je bila risba nekega možakarja ki je klečal, iz riti mu je štrlel drek v eni roki je imel "zadevo" v drugi pa pladenj s puranom. Hehe, žal ni bila na prodaj. Kmalu za tem obdobjem pa je Picasso izumil Kubizem, s katerim se je tudi zapisal med največje umetnike vseh časov.

Pa da ne bomo samo o znamenitostih. Tudi nočno življenje v Barceloni je precej živahno, čeprav nam največkrat v klube ni uspelo priti; ali smo bili prepozni za notri, ali nismo imeli obveznih flyerjev za vstop, ali pa se nam je zdelo preprosto predrago. Tako da se je naše ponočevanje največkrat končalo na Rambli, najbolj znamenita in turistična ulica, kjer so nam Pakije (tak vzdevek se je prijel Palestince v Barci) prodajali malo pivo po en evro. Ilegalno seveda

Sagrada Familia
Dva izmed 8 stolpov. V sredini se gradi glavni stolp, ki bo precej višji kot tile tu.
Dva detaila, ki sta zelo očitno pobrana iz narave.

Casa Batlló, prav tako delo Gaudíja
Ulica pod parkom Güell
park Güell (Gaudí)
Barcelona v somraku
Skvoterji v Barceloni brez zadržkov povedo, kaj si mislijo o nas turistih:)
(povečat bo treba)
Ne to ni več Gaudí, to je umetnija, ki je spontano nastajala nekega večera pri nas doma:)
"naš" barrio - La Barceloneta. Nekoč najrevnejši predel za ribiče in delavce
Tudi v Barceloni ima vsak svoje veselje:)

Pravzaprav sploh ne vem čemu sem pisal vse to, ko pa zna Manu Chao na najboljši način predstaviti Barco v precej krajšem času:

Barca - prvič

Žal tokrat nimam časa, da bi napisal kaj več. Zato naj napišem samo da sem se imel super v Barceloni, da sem bil prva dva dni preveč zagrizen turist in so me noge bolele kot že dolgo ne, da so me Jani in njegovi cimri odlično sprejeli in sem se imel z njimi res fajn, da sem tam srečal mojega strica Staneta, ki je bil ravno v tem času v Barceloni, tako da sem iz prve roke v živo izvedel nekaj domačih novic, poleg tega pa me je na vsak način hotel malce razvajati in prav nič ni pomagalo, če sem mu zatrjeval, da mi tu nič ne manjka. Hvala še enkrat, vsem.

Ostalo dopolnim, ko utegnem...

Ja, pa prvič se mi je uspelo fliknit v morje odkar sem tu...voda še vedno drži temperaturo. Ne vem sicer koliko je bila, ampak je vsekakor toplejša kot Kanomljica poleti.

No zdaj imam pa še probleme z netom, tako da še filmčka nisem mogel naložiti gor...drugič!

Andreja, Igor in Jani

Po kopanju...

Sveže novice

Žal je tokrat samo ena sveža novica in ta je......da ni ostalih svežih novic:) Ja tako je, sicer malo zares, malo za šalo. Zakaj je tako? hjah...težko rečem. Mislim da je glavni razlog to, da sem se življenja tukaj navadel do te mere, da sem...žal mi je, da to rečem...zapadel v manjšo rutino. In je to kar bi tukaj pisal, pribljižno tako, kot da bi vi pisali blog kaj počnete v Sloveniji. No, saj ne da ni zanimivo brati, rad berem novice od vas, tudi če počnete najbolj vsakdanje reči. Malo težje pa je pisati te stvari. Saj ne da ni dovolj zanimivh reči tukaj, ki bi vas verjetno zanimale. Ampak ponavadi je tako, da so te stvari zanimive prve dni, ko prideš sem. Ponavadi so to majhne razlike, ki te sprva fascinirajo ali nasmejijo ali pa se ti zdijo tako trapaste da si rečeš; to moram napisati na blogu ali narediti fotko. Kot naprimer: postaja za trolo, ki je izdelana iz kombinacije stekla in jekla - meni res lepa, palme ob glavnih cestah - res kul , trgovec, ki med tem, ko ti hoče zaračunati svinčnik v papirnici pozabi nate, ker se je zadebatirav s svojo mamo na telefonu - prvič super smešno, 7-letni otroci v soboto ob enajstih zvečer v peskovnikih, v parku s svojimi starši - he he. Ko pa vidiš oz. doživiš četrtič, se ti zdi že vse tako normalmno, da se ti ne zdi več vredno pisati o tem. Če gredo stvari bolj počas kot si jih navajen v Sloveniji si rečeš samo "tranquilo" (beseda v španščini pomeni "mirno" in je beseda, ki se je v špansko govorečih državah navadiš med prvimi).

Zato je padla novica o 32 let od Frankove smrti, čeprav vem da bi vi raje brali, kako mi je veter na strehi našega bloka, razpihal cunje, ki sem jih tam sušil. In da mi je en štumf zletel v atrij, ki ga je bilo nato nemogoče rešiti. Zato sem poklical gasilce....hec, to se ni res zgodilo, je pa, tako si vsaj mislim, vsekakor bolj zanimivo brati take neumnosti, kot pa iti na wikipedijo čekirat življenjepis od Franca.

No pa naj natresem vseeno nekaj brezveznih novic. V petek je imel sošolec, Mehičan Juan Jose rojstni dan, zato sem bil povabljen k njemu da bi malce nazdravili. Čeprav sem imel rahlo vročino sem vseeno sklenil da grem malce pogledat. In kasneje pristal v najnovejšem klubu in precej dragem The Mill (zelo špansko vsekakor:), ker je njegova cimra poznala dekle na vratih kluba in nas dala na listo, tako da smo imeli prost vstop. Na vratih nam je dala še nekaj kuponov za prezplačno pijačo, tako da smo bili vsi kar zadovoljni. Klub sam mi je bil kul, velik, z laser šovom, kar pa bi težko trdil za glasbo, ki se je tam sukala. Klub ima sicer tri prostore in z nobenim nisem bil prav zadovoljen. V največjem je bil tehno, v drugih dveh pa r&b in nek meni nepoznan punk. Tako da nisem bil ravno navdušen. Ampak v celoti gledano je bil petkov večer kar zabaven. Všeč mi je bila govorica teh dveh Mehičanov, še posebej cimrina od sošolca, saj je skoraj v vsakem stavku uporabila besedo super (super lejos, super bueno, super boracho) in sem se kar hitro nalezel od nje.

Danes sem se jaz malce angažiral in zbral ljudi z vseh vetrov s katerimi bomo šli v "bodego", kjer lahko ješ pršut in sir s kruhom, zraven srebaš pivce in si na koncu razdeliš račun in pride vse skupaj, res poceni. Nisem še bil tam, ampak baje je ob ponedeljkih, večer, namenjen ersmus študentom, tako da bomo videli kako bo.

To je to...tako znam naložt, če me izivate, tako da boste naslednjič, ko boste pisali komentarje dvakrat premislili, kaj boste napisal:)))

Fotka za mamo: evo mama tak kat si me učila; napiti robov, cujne abrnene akul...:)