Buffalo City & Niagarski slapovi

Ko smo prispeli v Buffalo City nas je sofer avtobusa pozdravil z besedami : dobrodosli v mestu, ki vedno spi. Ze po parih korakih po mestu, sem videl da se ni lagal. Na ulicah razen nekaj pijancev ni bilo nikogar. Tudi drugace je mesto dajalo vtis mesta duhov. Nekoc, zaradi strateske lege, osmo najvecje mesto v ZDA, je danes le se bleda senca samega sebe. Turisti se tukaj ustavijo le zaradi blizine Niagarskih slapov in cenejsih prenocisc. Moj namen ni bil nic drugacen.

Po drugi strani pa je mestece Niagara falls pravo nasprotje, ce govorimo o stevilu ljudi, ki ji tam srecas. Mesto samo prav tako nima neke duse. Par restavracij, par hotelov in velika igralnica, ki ji tudi lajiki mirno lahko recemo arhitekturni kiks. fotke!

Kljub temu, da sem vstal ze ob pred sedmo se nisem mogel izogniti gneci turistov, ki so si prav tako kot jaz zeleli ogledati svetovno znamenite slapove. In ceprav je po mnenju marsikoga slava Niagarskih slapov v primerjavi z drugimi najvecjimi slapovi po svetu precenjena, mislim, da ni nikogar, ki bi ga pustili ravnodusnega, ko jih prvic vidi. Ogromna kolicina vode, ki zgrmi cez 50 m visoko kamnito steno, bucanje in prsenje (in na koncu mavrica:) pustijo na obiskovalcu mocan vtis. Pocutis se prav drobcenega v primerjavi z mogocnostjo narave.

 
Za "gran finale" pa se fotosuting z indijskim obiskovalcem slapov, ki se nikakor ni mogel zadovoljiti samo z eno klasicno fotko:) V petnajstih minutah je zaprosil 3 mimoidoce, da so ga poskljocali, na koncu je dobil mene in imela sva kratek fotosuting. Fotke sem mu poslal po mailu in mislim da je bil zadovoljen.

Post-ameriski post

Se predno sem se uspel navaditi na ameriski nacin zivljenja, sem ze zapustil to drzavo. Morda se bolje, saj mi iskreno povedano, ni bil prevec vsec. Res da sem bil tam samo slab teden in samo na majhnem koscku te ogromne drzave.Ampak imel sem obcutek, da ta all-you-can-eat in the-bigger-the-better filozofija pusca za seboj slabe posledice. Predvsem ko govorimo o zdravju ljudi. Psihicnem in fizicnem zdravju.

Razumem tudi slabe prehranjevalne navade americanov. Npr.: v Gloversvillu, kjer smo hodili v nabavo sta dve veliki trgovini. Walmart - kjer imajo vecinoma samo procesirano hrano (skupaj z oblekami in vso zivo kramo), so cene vcasih smesno nizke na dolocene artikle (2 zmrznjeni pici - 3 $). V tej trgovini tudi ni oddelka s sadjem in zelenjavo, oddelek z mlecnimi izdelki pa je strnjen v dva majhna hladilnika, kjer dobis samo dveh vrst mleka in jajca. V drugi trgovini Hannaford, kjer imajo bolj raznoliko izbiro in evropski nacin razporeditve ter veliko sadja in zelenjave pa so bile cene obcutno drazje. Ljudi je bilo temu primerno precej manj v "evropski" trgovini. Tobias je rekel, da mu je sedaj jasno zakaj je Walmart v nemciji hitro propadel.

Zanimiv je bil pogovor z lokalnim zupnikom, ki je bil pri nas na obisku dva vecera. Pravi, da ima vsaka druzina doma pusko in da je tukaj se vedno veliko druzin, ki si mesa ne bi mogle privoscit ce ne bi lovili sami. Po pogovoru sodec, tudi sam zagovornik orozja. Sam si mislim, da gre bolj za obcutek, da si sam svoj gospodar in da imas sam pravico zascititi svojo druzino. Mislim tudi, da imajo pac radi orozje, ker je pac zabavno in da si tega luksuza ne pustijo vzeti neglede na posledice.

Nadvse pozitivno, pa sem bil presenecen nad prijaznostjo in odprtostjo ljudi. Se posebej v mestu (Buffalo) Ce jih prosis za pomoc, se jim cas kar ustavi in bodo naredili vse da ti pomagajo. Ko smo sredi mesta vprasali neko gospo za pot do avtobusne, se je usedla v avto in rekla naj ji sledimo, nakar nas je "pripeljala" prav do avtobusne postaje. Pogosto te kar tako ustavijo sredi ulice - kratka debata, povprasajo kako ti gre in ti zazelijo prijetno bivanje. Zelo radi si vzamejo cas za pogovor z neznacem.

Poleg vsega nastetega, pa je bilo najbolj zanimivo to, da sem to kulturo poznal zelo dobro, se predno sem vstopil vanjo. To se mi ni zgodilo se v nobeni drzavi izven evrope. Kajti roko na srce - vsi smo rasli ob ameriskih filmih in nadaljevankah, poslusali amerisko glasbo in bili na tak ali drugacen nacin vedno vpeti v njihovo kulturo. Zavedno ali nezavedno.

Tako je bila moja prva misel, ko sem sedel v lokalni kavarni, da sem v bistvu statist v filmu in samo cakal sem, da se bo od nekje vzel Mr.Jefferson Lebowski a.k.a. The Dude.

Adirondack, Lake Caroga in sanjska hisica

S Tobiasom sva bila sosolca v Valenciji med Erasmus studentsko izmenjavo. Bilo je zgolj nakljucje, da sva se ob istem casu znasla v blizini, zato sva se zmenila, da vsak naredi premik in da se dobimo nekje na sredi poti. Jaz sem bil v Montrealu, on pa je z njegovo punco Kirsten obiskal brata Jonasa, ki je opravljal delo kot prostovoljec v Philadelphiji. Kuhali in razdeljevali so hrano ljudjem, ki si jo sami niso bili sposobni dobiti. O cem vam govorim boste bolje vedeli, ko si boste pogledali tale precej shrljiv, vendar odlicen blog.

Ko je Tobias predlagal, da skupaj najamemo hisko ob jezeru v regionalnem parku Adirondack in da me oni poberejo v mestu Albany v zvezni drzavi New York, mi ni ostalo drugega, kot da se strinjam. Ker pa je lastnik v najeti hiski imel probleme s kanalizacijskim sistemom, nam je za isto ceno ponudil njihovo privatno (ki jo sicer tudi dajejo v najem , vendar za trikrat vecjo ceno). Po domace povedano - usralo se nam je:)

Hiska je bila locirana tik ob jezeru Lake Caroga (Gloversville, NY) in nisem si mogel pomagati, da si nebi domisljal, da so v podobne hiske verjetno hodili na dopust tudi Kennedyevi in druge velike ribe tistega casa. Verjetno zato, ker je bila lepa in vsa v retro stilu, z veliko kuhinjo, veliko dnevno, ogromno verando, dvema terasama, lastnim pomolom, kaminom, kajaki, kanujem, ogromno knjig in namiznih iger - edino zlati prenasalec je manjkal. In Kennedijevi, da se razumemo.

Sest dni je svignilo mimo res hitro. Kanuiranje, izleti v naravo, sestavljanje puzl, skupinsko kuhanje, gledanje finala NBA, kartanje...

Ce mi zavidate, naj vas potolazim, da je zdaj tudi zame samo se lep spomin. Ni me vec tam. Sem ponovno sam na poti, oni pa nekje v New Yorku oz. Philadelphiji. Hvala vam in srecno pot prijatelji.

Kot zanimivost: prav po tem koncu ( Gloversville in Johnstown) se je okoli 15 let nazaj potikal moj oce med kolesarsko odpravo, ki so jo s kolegi uspesno prevozili (Od New Yorka do Niagarskih slapov). In bilo mu je vsec, tako kot meni.