Analogna fotografija

...kaj je to za ena žvav?? To je fotografija ki je ustvarjena s progresivnim spreminjanjem slikovnega medija, navadno temelji na kemičnem procesu (fotografski film). Večino časa od kar fotografija obstaja je bila to prevladajoča tehnika, nedavno pa je to tehniko skoraj povsem zamenjala digitalna fotografija. (vir:Wiki)

In zakaj bi se kdorkoli ukvarjal s to zadevo, če pa je že šla mimo je manj "sposobna" in je poleg vsega v končni fazi celo dražja. hmmm...v mojem primeru sem se odločil zato ker mi je moj stari Canon S1 crknil in je imel oče še vedno nekje 40-letno vzhodnonemško PRAKTICO, ki še vedno deluje brezhibno. Edini problem je bil da ta stara zadeva ni imela svetlomirja, za kar je poskrbel Fajfk, ki mi je posodil nekega ruskega (ustno izročilo pravi da je še izpred druge svetovne vojne). No ko sem imel pri sebi vso potrebno opremo sem šel po ČB film v fotografski studijo. Ko sem prodajalcu razložil o moji nameri da bom slikal analogno in da bi se celo rad navadil razvijati, me je pogledal malce čudno in me poizkušal od tega celo odvrniti. Očitno sem izgledal čisti amater saj mi je rekel da je to bolj za prestižno fotografijo. No jaz se nisem dal preveč motiti in sem ta film vseeno nabavil.

Starejši fotografi oz. tisti, ki ste sami kdaj slikali na film boste vedeli o čem govorim, če povem da je tako slikanje povsem nekaj drugega. Nič brezveznega flikanja in brezpotrebnega testiranja. Imaš 36 posnetkov in nobeden ni prav zastonj. Če smo bolj natančni je vsak vreden skoraj 60 centov. Zato vsakič ko zagledaš zanimiv motiv, se najprej umiriš in pogledaš s katere strani bi posnetek naredil, preštudiraš zanimivo kompozicijo. Nastaviš vse potrebne parametre, vključno s fokusom (ta fotkič nima avtofokusa), včasih je potrebno počakati da se sonce pojavi iznad oblakov (zaradi primerne svetlobe), naviješ film za en posnetek naprej (zvok: "prhhhhsk") in potem pritisneš sprožilec, mehanizem se sproži in stara praktica izreče tisti značilni "klik"...ampak tu se stvar šele dobro začne. Nato cel teden... ali dva, ali tri premlevaš in razmišljaš če so bli parametri pravilni ali bo fotka presvetla, je bila kompozicija na mestu. In najraje bi vse poslikal in razvil da bi čimprej videl rezultate, a kaj ko stvar ni poceni in hočeš nočeš čakaš, da v miru poslikaš cel film.

Najlepše pa je seveda ko se stvar po vsem tem času razvije in ti nekatere fotke uspejo prav tako kot si si želel. Ko jih držiš v roki in jih lahko pokažeš ali pokloniš osebam, ki so prav tako kot ti čakali, da jih končno že razviješ. No moram priznati da je bilo tokrat tudi precej takih, ki so bile čisto mimo. Poleg tega pa sem pozabil, da je potrebno film na roko še previti nazaj v kaseto predno odpreš pokrov in tako sem zgubil še dodatnih 8 slik. Na koncu je nastalo 11 slik, ki so se mi zdele vredne da jih razvijem.

Bistvo tega pisarjenja pa je, da ko sem se pred kratkim spet lotil te analogne fotografije, sem se nekako spomnil kaj me je na prvem mestu že kot 10 letnega mulca sploh tako zelo privlačilo pri fotografiji. In vsekakor bi prav vsakemu novodobnemu fotografu priporočil izlet v to pozabljeno tehniko, saj mislim da je tudi pri digitalni fotografiji potrebno imeti kanček analognega razmišlanja.

Če me sedaj vprašate, če bom ostal pri analogni, ali bom dovolj entuziasta ali upornika ali kogakoli že, je odgovor na dlani. Seveda ne. Se ne splača! Čakam da našparam za en boljši digitalc in si ga nabavim. Sigurno pa bom še nabavil film, ga vstavil v praktico in ob priliki pritisnil na sprožilec. "klik"

Slike sem v eni izmed fotokopirnic celo skeniral v ta namen da bi jih prilimal sem gor. Delo so slabo opravili in sedaj je še iz tistih, ki so bile drugače dobre, nastalo digitalno skropucalo, tako da jih bom dal gor drugič ko dobim nazaj kabel od svojega skenerja. Ali pa jih sploh ne bom. Pa naj analogno ostane analogno:))

Tweet