sreda, 12. maj 2010

Gijon

Ok, resnica je bila nekje vmes. Sel do La Isle, vendar je bilo naslednji dan preslabo vreme za polezavanje na plazi, zato sem si raje nadel pelerino in odkolesari do Gijona. Res lepo mestu, z urejenim centrom in dolgo pesceno plazo. Nastanil sem se v bungalovih 2 km iz centra, kjer imajo za romarje brezplacno. Normalno je samo za en dan, vendar ker sem danes na recepciji povedal da sem koncal z mojim caminom in da grem jutri z busom v Madrid, mi je receptor dovolil ostati se en dan. Danes sem vec ali manj polazeval v bungalovu, saj je tudi sem prislo res slabo vreme, tako da se bo malce lazje posloviti od "camina". Moram reci da sem se po 8 dneh vsakodnevnega poganjanja pedal, kar navadil tega ritma in sem danes kar malce siten, ker nism ze cel dan naredil niti km z mojim jeklenim konjickom. Vsekakor pa sem vesel da sem se zato odlocil in bi z uzitkom nadaljeval ali sel se enkrat. Sploh zdaj, ko sem ze dobil toliko kondicije da na biciklu res uzivam. Drugace pa je morda pes celo bolje, sej lahko hodis po takih poteh, kjer z biciklom ne mores, poleg tega pa imas vec casa za premislejvanje, kar je tudi eden izmed namenov "camina". Vsekakor priporocam "camino" vsem. Saj se tu po parih dneh resnicno izklopis iz svojega zivljenja iz zadihas precej bolj sprosceno. Tudi s financnega vidika je zelo ugodno, saj sem tu normalno za prenocisce placeval od 4-6 eur (moras imeti potrdilo, v katerem zbiras zige od krajev kjer si spal, dobis pa ga v kraju kjer zacnes svojo pot - ni nujno da v Irunu, lahko tudi nekje vmes). Res je da spis v prenociscih s skupnimi lezisci, z majhnimi kuhinjami in preprostimi kopalnicami, vendar se ti po celodnevni hoji oz. kolesarjenju vse to zdi kot hotel s petimi zvedicami. Vecerja, topel tus in postelja - nasmeh do uh in z mislimi dalec od skrbi:)

ponedeljek, 10. maj 2010

Llanes

OK, najpej se opravicujem za tiste stavke brez vejic v prejsnem postu. Ampak ta ne bo dosti boljsi..mi je ravnokar rekla cistilka v hostlu da imam samo se 10 min ker zapira.

Zjutraj sem bil v strasanski dilemi...

Ali vzeti pot pod noge oz. pod kolo se malo pomatrati in vsak dan po nacijonalni cesti narediti se sto km in prispeti v Santiago v treh-stirih dneh? (Dejc pride v Madrid trinajstega in ker sva se zmenila da greva tja skupaj, bi bilo dobro ce sem tam tudi jaz:)

Ali si vzeti to pot na izi, se zjutraj odpraviti v center tega lepega mesteca? Pogovoriti s trgovko v mesnici, ki ti da knjigo v dar...se povzpeti na bliznji hrib in uzivati v jutranjem soncu in razledu nad mestom...se z ipodom v zepu in slusalkami na glavi sprehajati do bliznje sladoledarne, pogledati v pristanisce kaj so ribici dobrega nalovili... se nato popoldne odpraviti s kolesom po stranskih poteh v 50 km oddaljeno obmorsko vasico La Isla in tam izlezavati kaksen dan, prebirati knjigo Kavelj 22 na plazi, nato pocasi naprej do Gijona in od tam z busom v Madrid??

Moram odgovoriti kako sem se odlocil?:)

petek, 07. maj 2010

El Camino!

ETAPE

Se vedno nic slik, ura je enajst in zadni cas de se spravim naprej. Ko sem gledal za pot naprej sem na netu dobil stran z etapami. Jaz sem si prej pomagal z letaki, ki so mi jih na startu dali za vsako etapa, vendar sem imel jih imel samo za po Baskiji, od Portugalete dalje se bom pac mogel znajti drugace. Na liknu lahko vidite, kako priblizno je zgledala moja pot. Do zdaj grem vec ali manj tako kot je tukaj. Po dve etapi na dan. Odvisno od tezavnosti. Gre pocasneje kot sem mislil, ker so ene poti bolj ali manj samo za pes, tako da sem vcasih kolo bolj nosil kot se peljal na njemu in nisem bil dosti hitrejsi od pescev. Vendar se je skoraj vedno izplacalo, najveckrat s kaksnim cudovitim razgledom nad atlantikom. Zdaj vedno premislim, ce grem okoli po cesti ali se zazenem v kaksno bulo:) Odvisno od razpolozenja, ponavadi je tako da sem zjutraj se za fore in se potikam po grmovju s postanki po pol ure in fotkicem v roki, ko pa gre dan proti koncu pa samo iscem najlazjo pot do prenocisca:) Vceraj sem bil ob petih ze v hostlu v Bilbau, tako da sem imel dovolj casa da sem sel v center na eno fino vecerjo in se malo spocil. Mislim da imam danes pred sabo precej polozno pot sesdesetih kilometrov, kar bo prav fino tako za relaksacijo. Prejsne dni sem vedno speljal ene 3 vzpone ranga zale...oz. krajse ranga staje oz. se krajse ranga z biciklom-po-trim-stezi-okoli-potocka. Vglavnem ni da ni:) Pot je zanimiva enkrat si na pesceni plazi cez pet km pa ze v hribih na planoti kot je Vojsko. Pokrajna na hribovitih predelih je zelo podobna Sloveniji tako da ni sledi o domotozju:)hehe

Se vcerajsni utrinek: Ko sem se spuscal po klancu v Bilbao sem cekiral na zemljevidu ce grem prav, nakar se zraven ustavita dva kepsa in me pobarata ce sem se zgubil. Ko sem jima rekel da samo preverjam za pot, sta mi dala zemljevid mesta (pokazala sta mi hostel, znameniti muzej Guggenheim ter stadion Atletica iz Bilbava) in rekla naj vozim za njima, da me bosta pripeljala v center. Tako smo sli 50km/h po spustu do centra. Ce sta mi usla, sta se ustavila ob kraju ceste z utripajocimi lucmi, tako da so ostali v avtih mislili da jih ustavljajo in so posatali zmedeni:) Keps-sofer je dal samo roko ven in jim mahal naj grejo naprej. Uglavnem - imel sem varno spremstvo do centra. Ko smo se na semaforjih ustavili je odprl okno in smo se pogovarjali. Rekel mi je da on tudi kolesari in da je lani sel na turo po Pirenejih in da je hotel nerediti isti turo kot jaz pa ni imel casa. Tudi drugace so ljudje res zelo prijazni. Ko me vidijo tako natovorjenega, ko vozim po magistralkah mi trobijo navijaske melodije, pozdravljajo in ogovarjajo. Poslovimo pa se vedno z besedami "Buen Camino" ali srecno pot...s temi besedami se pozdravljamo romarji. V teh treh dneh lahko recem, da sem imel samo dobre izkusnje. Naj omenim se patra v samosatnu, kjer sem spal prejsno noc. Ta samostan ze od nekdaj sprejema romarje, kjer dobis posteljo, vecerjo, zajtrk, topel tus; vse za ceno prostovoljega prispevka in vzdusje med romarji je res pristno in domace. Ce ne bi dozivel, ne bi verjel da kaj takega se obstaja v tem casu.

Pues...tengo que ir!:) Hasta luego!

ponedeljek, 03. maj 2010

Proti Irunu...

Ole, ole! Kdor čaka dočaka!:) En lep pozdrav s poti proti Irunu, Baskija. Vse skupaj se je malce zavleklo, ampak glede na to, da še v petek popoldne nisem vedel, če bom sploh dobil prevoz do štartnega mesta mojega El Camina sem lahko več kot zadovoljen. Ker je bila zaradi praznikov v Franciji zapora, smo vsi "kamijonarji" stali 2 dni na počivališču tik pred francosko mejo, blizu Monaka. Tu sem spoznal par Slovencev, med drugimi tudi Robija, ki pelje robo v Bilbao. Ker je Goran (prvi šofer) šel samo do Barcelone, in bi potem moral do Iruna z vlakom, sem se zmenil z Robijem da lahko grem z njim, ki me bo pustil v torek zjutraj v Irunu, od kjer bom štartal mojo novo dogodivščino:) Drugače pa lohko povem, da sta mi tudi ta dva dni na počivališču minila hitro. Sicer ne vem kako bi se veselil te zapore, če bi to delo opravljal že par desetletji, tako kot to počnejo nekateri od teh šoferjev, ampak tako za prvič je bilo prav fajn. Vsi so me dobro sprejeli, še posebej slovenca Robi in Ivan, ter najbolj slovenski Hrvat Ivek Harley:) Včeraj smo šli do najbližjega mesta, ki je peš oddaljen slabe pol ure. Ventimiglia - staro obmorsko meseto, sicer se verjetno ne more primerjati z lepotami Monte Carla ampak je bilo super "tku de si človk mal noge pretegne alkubisereklo" Ko smo prišli nazaj smo si skuhali makarone, (drugič zapored s tuno in trikotnim merkatorjevim sirčkom) potem pa sva si po večernem tuširanju z Robijem privoščila tri filme zapored...no pri zadnjem - Zohanu sem zaspal. Ko sem se sredi noči zbudil, sva bila že na poti. Vse skupaj je prav super. Ležati udobno v kamijonu na zgornjem pogradu, gledati kako bele sredinske cestne črte izginjajo pod kabino kamijona, poslušati Doorse ki po radiju prepevajo o jezdecih v nevihti in obenem opazoviti majhne zamegljene lučke (bil sem brez leč) francoskih obmorskih mesti, ki se počasi premikajo mimo po obzorju. Neprecenljivo...sploh če se, tako kot jaz počutiš še bolj neobremenjeno, ker sem tik pred potovanjem odvrgel eno veliko skalo, ki se imenuje diploma. Jiiiihhhaaaa...gasamadrasa...do Iruna in še dlje:)