petek, 29. februar 2008

Ognjeni krst

Slej ali prej se je moralo pripetiti tudi tisto, česar sem se na šihtu najbolj bal. Sprejem in prijava gostov v naš hostel. Ne dolgo po tistem, ko sva z bratom Oskarjem debatirala prek neta in sem se mu malce hvalil, kako nimam nič za delat in kako se imam fajn, so začeli zvoniti prvi telefoni za rezervacije. Sprva sem imel malce problemov (nenazadje še ne obvladam španščine do te mere, da bi lahko s Španci brez težav komuniciral), vendar sem se hitro naučil procedure in jim na super prijazen način povedal kar so od mene želeli. V našem hostlu se veliko da na dober odnos s strankami, zato jim je treba ob prihodu razkazati vse prostore, ki jih tu lahko uporabljajo, ponuditi kavo ali čaj, pobrati dokumente za prijavo, povedati kje v mestu dobiti najboljšo paello in še sto drugih malenkosti, na katere kot gost v nobenem hostlu še pomislil nisem, seveda vse skupaj z nasmeškom na obrazu. Z mano je bila v recepciji tudi šefica, ki je prišla za dve urici po opravkih, vendar mi je rekla naj se poskušam sam znajti in da se ne bo vtikala v moje zadeve. Ognjeni krst se je začel, ko je v hostel prispel mlad par z Malte, ki sta imela rezerviran edini dvojček, ki je bil še prost. Moja suverenost je splahnela brž za tem, ko sem udrl v sobo za katero sem mislim da je še prosta in prebudil presenečenega gosta. Ko sem spoznal mojo napako in zagledal izraz na obrazu šefice se je na mojem obrazu pojavila rdečica. Poizkusil sem se zbrati in jih napotiti v sobo ki je bila resnično prosta, vendar sem bil preveč zmeden, zato sem blebetajoče mešal španščino in angleščino in pozabil na kopico bolj pomembnih stvari od zastonjskih revij v dnevni sobi. Kasneje ko sem mislil, da so se stvari le umirile in mi je šefica pripravila kavo, da bi me malce pomirila, so v hostel začeli hoditi novi gostje in obenem zvoniti telefoni za rezervacije. Naj povem vsaj to da mi je šlo vsakič bolje in da sem v tretje že lahko pokazal zobke in se malce bolj sproščeno pošalil, vendar pa mi dela do konca izmene ni in ni hotelo zmanjkati. Kljub vsej zmedi pa je bilo konec dneva v kasi natančno toliko denarja kot bi ga moralo biti. In tudi gostje s katerimi sem govoril kasneje so me potolažili da so vedeli kaj se dogaja in da sem se za prvič odlično odrezal.

Tako pa zgleda naša ulica ko se ob osmih zjutraj utrujen vračam iz nočnega šihta

sreda, 27. februar 2008

Andalucija

To objavo pa ze pisem iz mojega delovnega mesta. Prav fajn je, da lahko koncno brez slabe vesti zabijam cas na netu. Danes je moj drugi delovni dan. In ker se danes tu ze pocutim malce bolj domace, sem se odlocil da bom objavo napisal kar tukaj. Vceraj sem naprimer pregledal skoraj vse profile mojih "prijateljev" na Facebooku. Sedaj vem skoraj vse o vas. Ti! (vem da ves kdo si) Sram te bodi! he he, sej ne, brez panike, se le hecam.

In ker sem v zadnji objavi napisal da se odpravljam v Andalucijo, bi bilo prav da na kratko opisem tudi to. Kaksno urco ali dve po tistem, ko sem nalozil zanjo fotko na moj blog, sem ze iskal najbolj ugodno pozicijo za spanje na busu. Odvec praviti da je nisem nasel. Vseh skupaj nas je bilo nekaj vec kot 200 erazmovcov oz. za stiri polne buse, tako da lahko sami sklepate, da nam na izletu ni bilo ravno dolgcas. Dve noci smo prespali v Granadi, kjer je bila glavna znamenitost Alhamba. Jaz sem to zadevo ze videl, zato sem ta cas bolj posvetil sami Granadi in njenim znamenitostim (kot npr.: cerveza+tapas+patatas fritas=2eur:). En vecer smo si tu ogledali predstavo flamenka. Kljub temu, da me ponavadi plesne predstave ne ganejo najbolj, moram prizanati da sem bil nad to navdusen. (dodam filmcek ko ga dobim) Druga postaja je bila Sevilla, kateri smo ravno tako namenili dva dni. Zal pa nam jo je tukaj malce zagodlo vreme, tako da lepot tega mesta nismo mogli obcudovati, tako kot bi si zeleli. Zadnji dan smo se na poti proti Valenciji ustavili se v mestu Cordobi, ki s svojim starim mestnim jedrom se najbolj spominja na prava spanska mesteca. Vem da pet dni v Andaluciji ni bilo dovolj da bi jo bolje spoznal, vendar vsekakor dovolj, da sem tudi ta koscek zemlje vzljubil in ga dodal k drugim, kamor se nekega soncnega dne spet vrnem.:)

Zal fotk zenkrat ni, sem imel probleme z baterijami, tako da sem fotkic vec ali majn puscal doma. Moram nabrati od ostalih. Ko jih dobim, dodam.


Cordoba

torek, 19. februar 2008

Akcija!!!

Če vam povem, da sem se prejšni teden dobil delo v tistem kul hostlu (delal bom dve noči in eno popoldne v tednu, plačano ne bo najbolje, vendar mislim da bo ta izkušnja veliko več vredna od denarja, ki ga bom zaslužil ), opravil nekaj potrebnih usposabljanj za delo, se preselil v novo stanovanje s Slovencem Tomotam (trenutno je v Maroku), Madžarom Csabatom in Kolumbijcem Camilotam in opravil nakup karte za let v mojo ljubo domovino (3 april) boste lažje razumeli zakaj se nisem dosti oglašal. In če nadaljujem, da grem danes ob treh ponoči z organizacijo Erasmusvalencia za pet dni bandati po Andaluciji in še nimam spakirano (poleg tega pa morava s Csabatom pripraviti makaronovo solato za na pot in nenazadnje se moram še posloviti od starega cimra Barta, ki gre jutri nazaj v Belgijo) boste lažje razumeli zakaj so stavki tako dolgi, brez repa in glave in zakaj je tega posta že konec.Akcija!!!

Vsaka razlaga bi bila odveč, zato pustmo stat

Po zaslugi izklopljenega interneta, smo zadnje čase veliko vec časa s cimri skupaj preživeli v kuhinji, kjer smo skupaj kradli internet sosedom. Izklopljen internet connecting people!




Žal pa je prišel tudi zadnji dan, skupnega bivanje v sicer ne preveč prijetnem stanovanju z ne preveč prijetnim lastnikom, ki je bil ob enem tudi naš cimer. Ampak vseeno; če seštejem vse pluse in minuse sem bil z bivanjem tukaj več kot zadovoljen. Predvsem po zaslugi drugih dveh cimrov.


Dobil nenavaden obisk med čiščenjem moje sobe. Na srečo sem zvedel da gre le za šalo, še preden se mi je uspelo vržt skozi okno:))

Nova soba z velikimi okni in ptičjim petjem za budilko. V velikem atriju so namreč tudi vrtovi. Ni lepšega vam povem.


Prvo kosilo, nekaj med paello in rižoto. Eksperiment kot vedno:) Na levi še en Csaba (obisk iz Madžarske)

slovo #1, #2 bo danes ampak takrat bom jaz ze na busu za Andalucijo

Takole pa je končal eden izmed starih kavčev v naši dnevni. Verjetno bo tale filmček še najbolj z užitkom gledal naš Janze P. saj je na lastni koži izkusil da ni bil (kavč namreč) ravno hemeroid friendly.

Ja pa vem ka si mislite ko to gledate; otročji smo. Vam dam prav, ampak obenem upam da bomo še dolgo ostali:)))

ponedeljek, 11. februar 2008

Valencija: Oblacno 13°C

Danes sem se prav razveselil, ko sem stopil iz hise in je bilo po dolgem casu oblacno. Nikakor vas nocem drazit, ampak po daljsem obdobju samih soncnih dni se prileze malce oblacnega vremena. Tako za spremembo.

Drugace tukaj nic novega, lov na studentsko delo je se vedno v teku. Bolje obvesceni veste, da sem bil prejsni teden na razgovoru za delo receptorja v fensi hostlu, vendar ga zal nisem dobil. Sele sedaj sem spoznal da se imamo studentje v Sloveniji res fajn. Tudi kar se tice studentskih bonov za prehrano. Tukaj se vecino dela dobi tako da hodis od restavracije do hotela in delis svoje CVje. Jaz sem jih zdelil ze okoli 20. Veliko lazje je delo dobiti poleti saj tu mrgoli turistov ali za festival Las Fallas, ki bo sredi marca. Takrat itak nihce ne bo hotel delati, saj se cela Valencija (baje) spremeni v eno veliko festo. Sedaj sem od spanskih studentov zvedel za nekaj dobrih agencij ki posredujejo delo, tako da upam da bo slo to pot malce lazje. Se enkrat sem moral napisati CV v spanscini, saj (kot mi je povedal spanski cimer) stari ni bil dovolj profesionalen (oz. je bil prevec posten).
Erazmovci, ki smo studirali tukaj samo pol leta se pocasi vracamo v svoje drzave. Tako je ta teden odsel v Mehiko tudi kolega Juan Jose. V cetrtek smo se se zadnjic skupaj poveselili. Ker je bilo proti jutru se dovolj moci, sva odsla z Tobiasom z njim in njegovo cimro se do letalisca, kjer smo se poslovili in si (kot je v navadi) obljubili, da se enkrat zagotovo se srecamo.

Zadnji Juanov vecer v Valenciji

Cupavi Tobias

Jimena s psicko Manolo, ki jo je dobila s Slovaske (Verjetno je odvec praviti, kolikokrat sem moral tisti vecer povedati da Slovenija in Slovaska ni isto)

Ta vikend sem spet odsel z planinskim drustvom nase univerze v hribe. Po enem mesecu Valencije, se je izlet v naravo vec kot prilegel. Pot je bila dolga 14km in ni bila ne strma, ne zahtevna. Ravno prav za ogrevanje, po zimskem spancu. Tudi vrh je bil visok le okoli 650m. Pravzaprav mislim, da je bil glavni namen izleta cimveckrat uspesno preckati potok, ki se je vil po kotlinici. Jaz sem prisel nazaj z suhimi nogavicami, kar bi tezko trdil za vecino pohodnikov. Zvecer smo se zapeljali se do mesteca Raquena, kjer je bil sejem kulinarike. S ponudbo tam nismo bili zadovoljni. Predrago in premalo in ne prevec okusno.

Svez hribovski zrak...ahhhh

Moja klapa

Zacetek je bil obetaven

Bose noge


malca

Isti cilj - razlicne metode

nizek pritisk, nizko povprecje, nizki udarci, prazni kozarci.... padam dol dol dol... v depresijo (he he, sej ne, to je le komad od Zmelkicev)





Video vreden ogleda

ponedeljek, 04. februar 2008

El golpe (Trk)

Prejsni cetrtek sem zakljucil z vsemi obveznostimi za ta semester in tako s solanjem v Spaniji. Pri predmetu TRDI (Tecnicas Representacion En el Diseño Industrial) smo morali za konci projekt izdelati model kolesa v programu 3D Max Studio in krajso animacijo. V moji skupini sta bila se Nemec Tobias in Mehican Juan Jose. Sprva je bilo kar tezko, saj smo se vsi s tem programom srecali prvic, poleg tega pa smo imeli na faksu samo spansko verzijo. Nato pa smo se privadili in na koncu ze uzivali. Ce bi imeli vec casa, bi lahko kmalu v kinotih gledali animirano risanko Bikes, kot konkureca predlanskim Cars-om, vendar smo na sreco do casa odnehali in tako resili nasa, sicer ze malce naceta, socialna zivljenja.
Tudi drugace lahko povem da sem se imel na faksu tukaj fajn. Bil je vecji povdarek na prakticnem skupiskem delu in manjsi na suhoparni teoriji, kot sem bil tega vajen na nasem faksu v Sloveniji. Spanski studenti so nas lepo sprejeli, vzdusje med vajami je bilo bolj sprosceno kot na FS ter komunikacija med studenti in profesorji bolj pristna. Vse to je res!!! Zal:)



Delo v ucilnici


Cofi pavza na dvoriscu nasega kampusa



Delo pri Tobiasu doma




Piknik na plazi ob uspesno zakljucenem projektu. Makaronovo solato sem pripravil jaz, recept zanjo pa mi je po gtalku zaupal eden zvestejsih bralcev David V. Thenks, odlicna je bila!

Delovna vnema na vrhuncu



El golpe ( Trk )