četrtek, 13. marec 2008

loco, loco, loco

Danes je bil se en tak dan, ki bi ga najraje pozabil. Ponoci sem delal. Sprva je kazalo da bo mirna noc in da bom lahko sel zalegnit ze zelo zgodaj in spal vse do sedmih. Vendar se mi ob enih, ko so bili ze vsi gostje v hostlu ni in ni hotelo zaceti spati, zato sem se odlocil da bom pribiral knjigo, ki jo imam vedno s seboj na delu za take slucaje. Ob dveh sta prisli v hostel dve Nizozemki, ki sta bili prejsno noc gostji v hostlu in sta tu se imeli nahrbnike. Prosili sta me ce lahko pocakata v dnevni sobi do petih ko bosta sle na metro in na letalisce. Kot cloveku dobrega srca je bilo nemogoce zavrniti prosnjo zato smo skupaj malce pokramljali in pili caj. Ko sta odsli sem imel cas podremati se dve urci, nato sem moral vstati in pripraviti zajtrk za goste. Domov sem prisel precej zbit. Pogrel sem si burritos, ki je ostal od presnjega dne, in se lotil zajtkovati kar na balkonu, med tem ko sem opazoval nas velik patio. Kljub naporni noci je bilo jutro lepo in ze sem se videl kako bom z uzitkom zatisnil oci, ko je na nasprotni strani patija nekdo zacel lesti iz enega balkoncka na drugega. Se predno sem uspel ugotoviti kaj je njegov namen, je tipo stopil na nosilec za susenje cunj in skocil na drugega ter se ga hotel prijeti z rokami. To mu ni najbolje ratalo, poskusil je zagrabiti rob ograje od balkona, vendar je namesto tega nerodno naredil salto in pristal par metrov nizje na betici na salonitasti strehci. Zacel se je dreti kot bi ga dajali s koze, jaz pa sem panicno iskal mobitel da bi poklical resilce.Vse skupaj je zgledalo precej brutalno in preprican sem bil da tip ne bo prezivel. V trenutku so bili v kuhinji tudi preostali cimri, ki so jih nenavadni kriki prebudili iz spanca. Na tistem balkonu sta se kmalu prikazala moski in zenska (oba ze v letih, verjetno starsa), "oce" se je drl da bo poklical policijo, ponesrecenec (ki se je med tem cudezno ze postavil na noge) pa ga je rotil naj tega ne stori. Ocitno pa le temu se ni bilo dovolj kaskaderskih trikov, saj je se enkart splezal po zlebu na balkon. Tokrat uspesno. "Mati" ga je zacela nadirati, on pa se je samo nemocno drzal za glavo. Hrusc in trusc je trajal se kaksne 20 min, nato se je vse skupaj umirilo. Jaz seveda od soka se nekaj casa nisem mogel zaspati. Zbudil sem se, odsel telefonirat v Slovenijo v studentske domove, ker me hocejo po njihovi nelogiki spravit ven. Ko sem prisel domov sem pripravil nekaj toastov in odsel spet na siht. Zdaj sem tukaj v hostlu in mi je do konca ostalo se dve uri dela. Pricakujem se dve dozi gostov. Upam pa do bo minilo prez zapletov in da bo danes obveljal stari rek: Konec dober, vse dobro.


6 komentarjev:

Anonimni pravi ...

Ojoj! Tudi jaz upam na dober konec in še boljšo (beri: naspano) noč. :-))

Anonimni pravi ...

Si pa res imel pestro noč in jutro. A ti bo uspelo ostati v domu, škoda, če ne bi, čene bo pa že šlo, saj bo moralo iti. Še 14 dni, pa boš doma. Živjo!

David pravi ...

dobra skic:)videt de se ti dogaja

Anonimni pravi ...

hejla, Tine!
jojojoj, kaj clovek vse ne dozivi:)pa se, ko se je vse tko hitro odvijalo tam na sosednem balkonu, da komaj sledis;) ampak skica mi je svetska, make me lauhg:))
lepo se imej pa srecno pot domov!
papa
sui

Tine pravi ...

Hvala vsem za komentarje, pa opravicilo, ce se te dni ne oglasim prevec...so las fallas in uzivam. (zdaj sicer na sihtu do 11) Dobite kaksno porocilo ko bo tega konec. Stala je uglavnem!:)

Anonimni pravi ...

Tine, ti kr uživi ... jst tut ne folgam več mojga bloga ... se zgodi ...