Granada, Valencija

Nazaj proti Valenciji je šlo vse brez problemov, no skoraj. Avtobusa za Ceuto zjutraj ni bilo na postaji, lokalci so mi kasneje razložili, da imajo pri tisti agenciji samo tablo in da avtobusi ne vozijo ravno tako kot bi bilo treba. Ampak ni bilo vecjih problemov, saj so v bližnja mesta vozili drugi avtobusi, tako da sem z malo štukanja bil na meji okoli enajstih in ob poldne že na trajektu za Španijo. Trajekt je bil sodoben in hiter in je za 13 km Gibraltarske ožine porabil nekaj več 40 min. V Algecirasu (Špansko mesto zraven Gibraltarja) sem med čakanjem na vlak rezerviral hotel v Granadi. Kot že večkrat zadnje čase, s pomočjo moje družine - hvala jim. Ker sem pozabil, da je praznik Svetih treh kraljev tu precej bolj popularen kot v Sloveniji (v Španiji se namreč deli darila otrokom na ta dan) so bili že vsi poceni hostli polni. Tako nisem imel druge izbire, kot da si privoščim malce boljši hotel in tako proslavim ob televiziji in dveh tamalih šparovih vrečkah uspešno vrnitev v Španijo.

Naslednji dan sem si na hitro ogledal mesto, večino časa pa posvetil za ogled slovite mavrske palače Alhambra iz 14. st.. Palača je res lepa, čeprav moram priznati, da bi bil verjetno nad njo precej bolj navdušen, če se ne bi pred tem tri tedne klatil po Maroku, kjer sem videl kar nekaj podobnih arhitekturnih dosežkov. Vseeno pa je bil razgled na mesto in bližnje, s snegom prekrito, gorovje Sierra Nevada ob prekrasnem sončnem zahodu še eden izmed trenutkov, ki jih ne bom tako kmalu pozabil. Ko sem se vrnil v mesto je bilo ob glavni cesti ogromno ljudi, na njej pa je bila parada predelanih prikolic, s katerih so otroci v kostumih metali reklamne bonbone. Prav zanimivo je bilo videti kako se je staro in mlado podilo za bonboni in jih pobirali s pločnikov. Ok, če sem iskren; tudi sam sem si napolnil žepe:)

Žal pa je zaradi te fešte nastal v mestu manjši kaos v že tako malce kaotični Španiji in to je bil vzrok, da sem moral kasneje čakati na avtobusni postaji do treh ponoči, saj je bil bus za ob polnoči že poln, ko sem prekasno prišel na postajo. Ampak, kdo bi se sekiral če je bilo vse drugo odlično.

Vsaka "odisejada" se enkrat konča in prav je tako. Lepo je iti po svetu, še lepše pa se je vrniti nazaj, poln doživetji, izkušenj in novih moči.

S trajektom proti Španiji

Z vlakom proti Granadi

Patio de los Arrayanes (Alhambra)

detajl iz stene palače

Palacio de Carlos V

Albaicín, Granada

pogled na zasneženo Sierra Nevado

Tine Mažgunov (senca čez obraz ni moje maslo)

Parada v Granadi na dan Svetih treh kraljev:

Še en filemček iz Chefchaouena: nastop maroške skupine na novega leta dan na glavnem trgu

Tweet