petek, 29. februar 2008

Ognjeni krst

Slej ali prej se je moralo pripetiti tudi tisto, česar sem se na šihtu najbolj bal. Sprejem in prijava gostov v naš hostel. Ne dolgo po tistem, ko sva z bratom Oskarjem debatirala prek neta in sem se mu malce hvalil, kako nimam nič za delat in kako se imam fajn, so začeli zvoniti prvi telefoni za rezervacije. Sprva sem imel malce problemov (nenazadje še ne obvladam španščine do te mere, da bi lahko s Španci brez težav komuniciral), vendar sem se hitro naučil procedure in jim na super prijazen način povedal kar so od mene želeli. V našem hostlu se veliko da na dober odnos s strankami, zato jim je treba ob prihodu razkazati vse prostore, ki jih tu lahko uporabljajo, ponuditi kavo ali čaj, pobrati dokumente za prijavo, povedati kje v mestu dobiti najboljšo paello in še sto drugih malenkosti, na katere kot gost v nobenem hostlu še pomislil nisem, seveda vse skupaj z nasmeškom na obrazu. Z mano je bila v recepciji tudi šefica, ki je prišla za dve urici po opravkih, vendar mi je rekla naj se poskušam sam znajti in da se ne bo vtikala v moje zadeve. Ognjeni krst se je začel, ko je v hostel prispel mlad par z Malte, ki sta imela rezerviran edini dvojček, ki je bil še prost. Moja suverenost je splahnela brž za tem, ko sem udrl v sobo za katero sem mislim da je še prosta in prebudil presenečenega gosta. Ko sem spoznal mojo napako in zagledal izraz na obrazu šefice se je na mojem obrazu pojavila rdečica. Poizkusil sem se zbrati in jih napotiti v sobo ki je bila resnično prosta, vendar sem bil preveč zmeden, zato sem blebetajoče mešal španščino in angleščino in pozabil na kopico bolj pomembnih stvari od zastonjskih revij v dnevni sobi. Kasneje ko sem mislil, da so se stvari le umirile in mi je šefica pripravila kavo, da bi me malce pomirila, so v hostel začeli hoditi novi gostje in obenem zvoniti telefoni za rezervacije. Naj povem vsaj to da mi je šlo vsakič bolje in da sem v tretje že lahko pokazal zobke in se malce bolj sproščeno pošalil, vendar pa mi dela do konca izmene ni in ni hotelo zmanjkati. Kljub vsej zmedi pa je bilo konec dneva v kasi natančno toliko denarja kot bi ga moralo biti. In tudi gostje s katerimi sem govoril kasneje so me potolažili da so vedeli kaj se dogaja in da sem se za prvič odlično odrezal.

Tako pa zgleda naša ulica ko se ob osmih zjutraj utrujen vračam iz nočnega šihta

17 komentarjev:

Unknown pravi ...

hehehehe, zdaj pa si nasmejal človeka:)))))))) kaj naj rečem, bogi tine, boga lička:))))ampak tu so izkušnje, ki so vredne največ!!:)dbest!lp

David pravi ...

lahk bi pa zadev v polno, če bi biv mlad par swingerski o ooo se enga sa nama dal zravn:)
ja se zgadi , nimaš kej, sam de šefica ni kej komplicirala

Anonimni pravi ...

Bravo Tine ;-))! Zihr si jim popestril dan :-)) hehe ... meni tudi.

Anita pravi ...

Hi, hi, hi.. si te kar predstavljam,..

čestitke!

Unknown pravi ...

Oj Tine.
Z mati redno prebirava tvoj blog in sva vedno znova navdušeni nad dobro napisanimi in zanimivimi objavami.Vse pohvale tudi fotografijam.le še tako naprej.
Drži se.
Lep pozdrav iz Idrije.
Marja in Anita

Anonimni pravi ...

Mal me spominja na moje prvo jemanje krvi iz žile, še v šoli. Bile smo tri sošolke skupaj na praksi v zdravstevenem domu v N. Gorici. Vsaka je poskusila zbosti človeka, seveda je sestra vsakemu povedala, da bomo prvič jemale kri, ubogi ljudje. Roka se mi je tresla, da je bilo joj,zavezala sem mu ezmarh in se lotila. Zbodla sem v žilo, toda predno sem postavila stekleničko spodaj, je že teklo po tleh.Bilo je vse krvavo, ampak krst je bil in vesela sem bila, da sem zadela žilo. Seveda sem mogla vse počistiti za seboj. Podobno se je dogajalo z drugima dvema dekletoma. Le uspešno še naprej, vsak dan bo bolje in samozavest ti bo zrasla. Lahko noč! mama

matejmm pravi ...

Ej, super so te tvoje Španske dogodivčine, prav popestirjo turobno vreme tukaj pri nas... Kar tako naprej!

Anonimni pravi ...

Tine!

Super objave, enkratne fotografije!
Čestitke!

Nada

Tine pravi ...

Hvala vsem za spodbudo. Prepričan se da ta dogodivščina iz hostla ni bila zadnja, še se boste lahko zabavali na moj račun:)

@Davče: zdej sme pa razkrikav:) Zatu sm vziv ta šiht:)No se jim še misc cajta:)

@Marja,Anita in Nada: Res da pišem ta blog tudi zaradi sebe, ampak zaradi takih komentarjev se še toliko bolj z veseljem potrudim:)Hvala za spodbudo in lep pozdrav iz Valencije

@mama:he he, zanimiva zgodba. Sem se že večkrat spraševal, kako se naučite to delat. No moj krst vsaj ni bil krvav:)Hvala za spodbudo:)

Anonimni pravi ...

jo jo pozdrav uz singaporja..hehe..nice night life hehe..sm lih mnal :)...

David pravi ...

no a bo kej novga, nočn šiht je kon nalašč za pisanje in delanje na računalniku:)

Tine pravi ...

He he, nocni siht je kot nalasc za dremanje na sofi:)Jutr upam, dans ne bu cajta je gratis MTV koncert tale (the cure,HIM) sam je omejenu stevilu na 30000...bomo vidl kej bo...LP

David pravi ...

him prov fovš sm ti:)

Tine pravi ...

Ja bomo vidl...neč ne paznam tanovih zadiv, provzaprov skor ad lita 2000 naprej :)

David pravi ...

le bejž mal udrihat, drgač pa tanov album bel sux

Gorazd pravi ...

Še enkrat poglej tist DVD od Knopflerja,na njem je ena skrita mapa.

Tine pravi ...

@Fajfk: Sm paglidav ja, zi prej enkrat. Dvi slike iz guce jel:)Sm jih jemu zi razvite pa nalimane na stin tukej:)he he