Chefchaouen

Ko sem ze mislil, da me Maroko ne more vec presenetiti, sem vstopil v staro medino tega mesteca in bil nad njo ocaran. Hisice so preproste in so na moc podobne tistim tipicnim iz Andalucije. Dolga leta so se namrec v to mesto preseljevali begunci (Muslimani in Judji) iz juga Spanije, ker so bili preganjani, po tem ko so Kristjani znova dobili jug Spanije v svoje roke. Se danes se cuti vpliv, saj se tu bolj pogosto kot francoscino slisi spanscino, zato je tudi spanskih turistov tu veliko vec kot na jugu Maroka.

Vse hisice in ulice v medini so oprano-modre barve in vcasih, ko se sprehajas okoli imas obcutek, kot da bi zasel v kaksno risanko. Res lepo, poleg tega pa je tu precej cenejse kot v vecjih mestih. Tu sem dobil prijetno enoposteljno sobo za manj kot 5 eur na noc. Ljudje so manj vsiljivi, manj nagnjeni k barantanju in na splosno zelo prijazni.

Zal pa je danes ze drugi dan dez, odkar sem tukaj in nic ne kaze, da bo kaj bolje. Tako bom s seboj v Spanijo odnesel tudi kitajski spominek iz Maroka, ki si ga res nisem zelel kupiti - deznik.

Toda mesto se je kljub temu pridruzilo tistim krajem na mojih popotniskih podvigih, v katerih bi brez problema lahko prezivel tudi teden, ne da bi se premaknil dalje in za katere vem, da se slej ali prej spet srecamo. Upam da drugic ob boljsem vremenu, saj je tu okoli vabljivih poti za treking kar nekaj.

Jutri grem na bus za spansko Ceuto ze navsezgodaj zjutraj, ob sestih. Tam bom poiskusil ujeti kaksen trajekt za Spanijo in ce bo vse prav, bom jutri spal v Granadi, ki si jo nameravam tudi na

hitro ogledati. po tem pa pocasi proti "domaci" Valenciji.

"Moj" pension, cisto v centru medine

Moseja na glavnem trgu

Tweet