Valencija: Oblacno 13°C

Danes sem se prav razveselil, ko sem stopil iz hise in je bilo po dolgem casu oblacno. Nikakor vas nocem drazit, ampak po daljsem obdobju samih soncnih dni se prileze malce oblacnega vremena. Tako za spremembo.

Drugace tukaj nic novega, lov na studentsko delo je se vedno v teku. Bolje obvesceni veste, da sem bil prejsni teden na razgovoru za delo receptorja v fensi hostlu, vendar ga zal nisem dobil. Sele sedaj sem spoznal da se imamo studentje v Sloveniji res fajn. Tudi kar se tice studentskih bonov za prehrano. Tukaj se vecino dela dobi tako da hodis od restavracije do hotela in delis svoje CVje. Jaz sem jih zdelil ze okoli 20. Veliko lazje je delo dobiti poleti saj tu mrgoli turistov ali za festival Las Fallas, ki bo sredi marca. Takrat itak nihce ne bo hotel delati, saj se cela Valencija (baje) spremeni v eno veliko festo. Sedaj sem od spanskih studentov zvedel za nekaj dobrih agencij ki posredujejo delo, tako da upam da bo slo to pot malce lazje. Se enkrat sem moral napisati CV v spanscini, saj (kot mi je povedal spanski cimer) stari ni bil dovolj profesionalen (oz. je bil prevec posten).

Erazmovci, ki smo studirali tukaj samo pol leta se pocasi vracamo v svoje drzave. Tako je ta teden odsel v Mehiko tudi kolega Juan Jose. V cetrtek smo se se zadnjic skupaj poveselili. Ker je bilo proti jutru se dovolj moci, sva odsla z Tobiasom z njim in njegovo cimro se do letalisca, kjer smo se poslovili in si (kot je v navadi) obljubili, da se enkrat zagotovo se srecamo.

Zadnji Juanov vecer v Valenciji

Cupavi Tobias

Jimena s psicko Manolo, ki jo je dobila s Slovaske (Verjetno je odvec praviti, kolikokrat sem moral tisti vecer povedati da Slovenija in Slovaska ni isto)

Ta vikend sem spet odsel z planinskim drustvom nase univerze v hribe. Po enem mesecu Valencije, se je izlet v naravo vec kot prilegel. Pot je bila dolga 14km in ni bila ne strma, ne zahtevna. Ravno prav za ogrevanje, po zimskem spancu. Tudi vrh je bil visok le okoli 650m. Pravzaprav mislim, da je bil glavni namen izleta cimveckrat uspesno preckati potok, ki se je vil po kotlinici. Jaz sem prisel nazaj z suhimi nogavicami, kar bi tezko trdil za vecino pohodnikov. Zvecer smo se zapeljali se do mesteca Raquena, kjer je bil sejem kulinarike. S ponudbo tam nismo bili zadovoljni. Predrago in premalo in ne prevec okusno.

Svez hribovski zrak...ahhhh

Moja klapa

Zacetek je bil obetaven

Bose noge

malca

Isti cilj - razlicne metode

nizek pritisk, nizko povprecje, nizki udarci, prazni kozarci.... padam dol dol dol... v depresijo (he he, sej ne, to je le komad od Zmelkicev)



Video vreden ogleda

Tweet