El Camino!

ETAPE

Se vedno nic slik, ura je enajst in zadni cas de se spravim naprej. Ko sem gledal za pot naprej sem na netu dobil stran z etapami. Jaz sem si prej pomagal z letaki, ki so mi jih na startu dali za vsako etapa, vendar sem imel jih imel samo za po Baskiji, od Portugalete dalje se bom pac mogel znajti drugace. Na liknu lahko vidite, kako priblizno je zgledala moja pot. Do zdaj grem vec ali manj tako kot je tukaj. Po dve etapi na dan. Odvisno od tezavnosti. Gre pocasneje kot sem mislil, ker so ene poti bolj ali manj samo za pes, tako da sem vcasih kolo bolj nosil kot se peljal na njemu in nisem bil dosti hitrejsi od pescev. Vendar se je skoraj vedno izplacalo, najveckrat s kaksnim cudovitim razgledom nad atlantikom. Zdaj vedno premislim, ce grem okoli po cesti ali se zazenem v kaksno bulo:) Odvisno od razpolozenja, ponavadi je tako da sem zjutraj se za fore in se potikam po grmovju s postanki po pol ure in fotkicem v roki, ko pa gre dan proti koncu pa samo iscem najlazjo pot do prenocisca:) Vceraj sem bil ob petih ze v hostlu v Bilbau, tako da sem imel dovolj casa da sem sel v center na eno fino vecerjo in se malo spocil. Mislim da imam danes pred sabo precej polozno pot sesdesetih kilometrov, kar bo prav fino tako za relaksacijo. Prejsne dni sem vedno speljal ene 3 vzpone ranga zale...oz. krajse ranga staje oz. se krajse ranga z biciklom-po-trim-stezi-okoli-potocka. Vglavnem ni da ni:) Pot je zanimiva enkrat si na pesceni plazi cez pet km pa ze v hribih na planoti kot je Vojsko. Pokrajna na hribovitih predelih je zelo podobna Sloveniji tako da ni sledi o domotozju:)hehe

Se vcerajsni utrinek: Ko sem se spuscal po klancu v Bilbao sem cekiral na zemljevidu ce grem prav, nakar se zraven ustavita dva kepsa in me pobarata ce sem se zgubil. Ko sem jima rekel da samo preverjam za pot, sta mi dala zemljevid mesta (pokazala sta mi hostel, znameniti muzej Guggenheim ter stadion Atletica iz Bilbava) in rekla naj vozim za njima, da me bosta pripeljala v center. Tako smo sli 50km/h po spustu do centra. Ce sta mi usla, sta se ustavila ob kraju ceste z utripajocimi lucmi, tako da so ostali v avtih mislili da jih ustavljajo in so posatali zmedeni:) Keps-sofer je dal samo roko ven in jim mahal naj grejo naprej. Uglavnem - imel sem varno spremstvo do centra. Ko smo se na semaforjih ustavili je odprl okno in smo se pogovarjali. Rekel mi je da on tudi kolesari in da je lani sel na turo po Pirenejih in da je hotel nerediti isti turo kot jaz pa ni imel casa. Tudi drugace so ljudje res zelo prijazni. Ko me vidijo tako natovorjenega, ko vozim po magistralkah mi trobijo navijaske melodije, pozdravljajo in ogovarjajo. Poslovimo pa se vedno z besedami "Buen Camino" ali srecno pot...s temi besedami se pozdravljamo romarji. V teh treh dneh lahko recem, da sem imel samo dobre izkusnje. Naj omenim se patra v samosatnu, kjer sem spal prejsno noc. Ta samostan ze od nekdaj sprejema romarje, kjer dobis posteljo, vecerjo, zajtrk, topel tus; vse za ceno prostovoljega prispevka in vzdusje med romarji je res pristno in domace. Ce ne bi dozivel, ne bi verjel da kaj takega se obstaja v tem casu.

Pues...tengo que ir!:) Hasta luego!

Tweet