Italian job

Ob pol dveh smo se vceraj odpravili proti letaliscu Benetke-Trevizo. Let je bil 18:15, "chek in" pa od 16:15 do 17:35. Racunali smo da bomo porabili 2,5 uri in imeli se nekaj casa se za kasno pijaco na letaliscu. Vse je slo gladko in po nacrtu, dokler nismo prisli do cestninske postaje 30 km pred Benetkami. Bil je hud zastoj in za 600 m do cestninske smo porabili pribljizno pol ure. No, ampak zal promet po cestninski postaji ni stekel, ampak se je se bolj zagustil tako da smo OBSTALI na mestu. Ko je bla ura ze 16:30, smo bili mi se vedno prakticno na istem mestu, moji upi da bom tistega dne videl Spanijo pa ze pokopani. Nakar se je na skrajnem desnem pasu naenkrat nekaj odprlo, in je ata Mirko zadnji cas spoznal, da se v Italiji pac moras obnasati kot italianski voznik, ce hoces kam pridet, zato je pritisnil na plin in malce poslalomiral med kamioni in ostalimi zaspanci in nas nekako spet spravil nazaj v tek. No kasneje se je se enkrat nekje rahlo zabilo, in da nam nebi bilo prevec dolgcas so znaki za Aeropuerto od casa do casa zginili tako da smo vsi mislili da smo zasli. Kakorkoli, na letalisce smo prisli ob 17:25, in ko sem sel cez varnostni pregled (z nahrbnikom na rameh) sem bil se vedno tako zmeden, da me je varnostnik samo pogledal in me vprasal ce sem prvic na avijonu:) (Hvala ata)

Cudezi se se dogajajo...

Nebo nad Girono

V Spaniji je slo vse brez problema. Ko sem cakal na bus v Barceloni za Valencijo, ki sem ga imel ob enih ponoci, me prisel pogledat se Jani, strojnik iz Slovenije, ki je bil nekaj casa tudi v nasem stuku v Rozni in prinesel eno litersko "mercator" pivo, ki sva ga med debato pocasi spila, nato pa sva degustirala se janine borovnicke - res so dobre. (teranov liker in fajfkov snopc je zal ostal doma zaradi pretezkega nahrbnika (ko bo kdo hodil tod okoli, naj se najprej ustavi se pri meni doma):)

Jaz in Jani na postaji v Barceloni

No, ko sem danes ob 6 zjutraj prisel v Valencijo, sem sel v rezerviran hostel in na veliko veselje ugotovil, da se lahko ze vselim. Ko sem se stusiral in malce naspal, sem se sel vpisat na faks, vednar sem bil na zalost za pol ure prepozen, tako da se bom jutri. Zdaj si grem nabavit spansko stevilko, potem pa na lov za stanovanjem. Moram povedati, da se ponovno pocutim kot poscani fazancek, in da bo potrebno nekaj casa da se postavim na noge kot se zagre:) Ampak to sem itak pricakoval. Vecina mladih tukaj govori anglesko "unpoco" tako, da se pol-pol ze nekako zmenimo. Drugace so pa res vsi prijazni in pripravljeni pomagat


Se spet oglasim, ko bom imel kaj casa do takrat pa LP vsem.

Tweet